Nemška alternativa 
za Zahodni Balkan

Stabilnost in varnost na Balkanu sta še vedno krhki in odvisni predvsem od podpore EU.

Objavljeno
11. julij 2017 20.10
Vili Einspieler
Vili Einspieler

Ljubljana - Na vrhu o Zahodnem Balkanu v Trstu bodo danes podpisali tudi pogodbo o transportni skupnosti, ki bi lahko imela sedež v Sloveniji. Vrh poteka v okviru tako imenovanega berlinskega procesa, katerega najpomembnejši cilj je približevanje držav balkanske regije Evropski uniji.

Obiske evropskih predstavnikov, ki poskušajo demonstrirati evropski interes za Balkan, v regiji ne spremlja navdušenje. V evropsko-balkanska razmerja ni prineslo svežega vetra niti posebno zasedanje evropskega sveta marca, ki so ga posvetili vse bolj nestabilnim razmeram na Zahodnem Balkanu. Zdi se, da se podpora evrointegracijam počasi in vztrajno zmanjšuje.

Slovenska delegacija

Poleg Slovenije in Italije na tržaškem vrhu sodelujejo še predstavniki Albanije, BiH, Kosova, Makedonije, Črne gore, Srbije, Francije, Hrvaške in Nemčije. Napovedano je, da se ga bodo udeležili tudi kanclerka Angela Merkel, visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Federica Mogherini ter predstavniki mednarodnih finančnih ustanov, kot sta Evropska banka za obnovo in razvoj ter Evropska investicijska banka.

Iz Slovenije bodo na vrhu premier Miro Cerar ter zunanji minister Karl Erjavec in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Sodelovala bo tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc.

Zadnji vrh je bil lani v Parizu, posvečen pa je bil mladim in infrastrukturnemu povezovanju v regiji. Voditelji šestih držav regije so podpisali tudi sporazum o ustanovitvi regionalnega urada za sodelovanje mladih s sedežem v Tirani. Najpomembnejše teme tržaškega vrha bodo gospodarska rast, boj proti terorizmu, radikalizaciji, pravna država, krepitev malih in srednjih podjetij in sodelovanja na področju boja proti korupciji. Sprejet naj bi bil tudi dogovor o okrepitvi regionalnega gospodarskega sodelovanja z ustanovitvijo regionalnega gospodarskega območja. Evropska komisija bo v Trstu napovedala tudi paket ukrepov s področja povezljivosti v transportu in energetiki.

Več hitrosti ni več v igri

Čeprav dve desetletji po vojnah na Balkanu v regiji vlada mir, vse države regije pa se še zavzemajo, da bi postale članice EU, takšne razmere niso samoumevne. Stabilnost in varnost na Balkanu sta še vedno krhki in odvisni predvsem od podpore EU.

V najbolj zapostavljeni in revni regiji Evrope se razen vstopa Črne gore v zvezo Nato ne dogaja nič, kar bi vzbujalo optimizem. Etnične in verske napetosti, nacionalizmi in gospodarska šibkost na Zahodnem Balkanu lahko ponovno postanejo geopolitično igrišče velikih igralcev. Navdušenje nad evropsko perspektivo na Balkanu se zmanjšuje skupaj z evropsko kredibilnostjo. Zahodni Balkan se srečuje tudi z nevarnim demografskim problemom, saj večina mladih želi oditi čim prej in za vedno v tujino. EU očitno želi regijo gospodarsko in politično okrepiti ter pripraviti kot celoto za vstop v evropsko družino narodov.

Mirovni projekt sveta

Na prvem berlinskem sestanku so se dogovorili, da se osredotočijo na posamezne projekte, ker ljudje Zahodnega Balkana od svoje poti v EU na področjih, kot so povezanost, zaposlovanje, izobraževanje, človekove pravice, pravna država in demokracija pričakujejo konkretne prednosti. Vodilni politiki regije so se sporazumeli o regionalni prometni mreži in ustreznih koridorjih, ki sestavljajo enega od stebrov gospodarskega razvoja. Evropska komisija je pripravljena na podporo teh prizadevanj do leta 2020 zagotoviti milijardo evrov.

Cilji drugega vrha na Dunaju so bili: prikazati dosežen napredek v regiji, obnoviti in okrepiti evropsko perspektivo za vse države regije ter pospešiti reforme, izboljšati gospodarske možnosti in spodbuditi sodelovanje v regiji. Na vrhu so posebno pozornost namenili tudi dejstvu, da je zahodna balkanska pot postala glavna pot številnih beguncev, ki si prizadevajo migrirati v Evropo. Nemški zunanji minister in njegov avstrijski kolega, Frank-Walter Steinmeier in Sebastian Kurz, sta poudarila, da morajo vrata EU ostati odprta za Zahodni Balkan, da bo EU tudi v prihodnje najuspešnejši mirovni projekt sveta. Po njunem mnenju je EU brez Zahodnega Balkana nepopolna.

Skupna prihodnost Balkana

Slovenija poskuša ostati na nemškem vozu s procesom Brdo-Brioni. Predsedniki držav pobude Brdo-Brioni so na letošnjem srečanju na Brdu pri Kranju sprejeli deklaracijo, v kateri so poudarili, da mora Zahodni Balkan ostati v središču zanimanja Bruslja in članic EU in da je treba nerešena vprašanja rešiti s političnim dialogom. V sklepni deklaraciji so poudarili pomembnost ukvarjanja EU in njenih članic z regijo ter potrebo po konkretnih političnih ukrepih Unije, kot je spodbujanje sprave in atmosfere sožitja. Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je poudaril, da je kljub burni preteklosti Zahodnega Balkana pomembno iskati skupno prihodnost. Sklenil je z besedami: »V Evropi bi morali vedeti, da vse, kar v tej regiji uspe ali ne uspe, vpliva na vso Evropo. Mir in stabilnost v regiji morata biti prednostni nalogi EU in njenih članic.«