Tiskane izdaje
Berlin − Ko bo v Siriji spet zavladal mir in bo Islamska država v Iraku premagana, se bodo begunci vrnili v svoje domovine, napoveduje kanclerka Angela Merkel. Ob gigantskih stroških, kulturnih sporih in izjavah populistov, da bi dovolili streljanje nanje, pa si že prizadeva za vračanje vsaj tistih, ki ne prihajajo s kriznih območij.
»Na otroke ne smemo streljati, ženske pa je treba razumeti drugače,« je podpredsednica populistične Alternative za Nemčijo Beatrix von Storch natančneje razložila svoje izjave in izjave svoje predsednice Frauke Petry o streljanju na ilegalne prestopnike nemške meje: »Tako je v zakonih!« Da AfD kaže svoj pravi obraz, zdaj verjamejo celo pri bavarski CSU, ki se od sredinskih strank najbolj upira begunski politiki krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel. Visoki krščanskodemokratski politik Armin Laschet je AfD označil za izdajalko ustave, nemških vrednot in celotne civilizacije.
Na eni strani človeški odziv, na drugi poostrena politika
V Alternativi za Nemčijo so se v ponedeljek sicer že distancirali od teh izjav, stranka pa bi zdaj na volitvah dobila celih dvanajst odstotkov in se s tem povzpela na tretje mesto na nemških političnih stopnicah, je pokazala v nedeljo objavljena raziskava javnega mnenja.
Unija CDU CSU je padla na 34 odstotkov, njihovi socialdemokratski koalicijski partnerji na 24 odstotkov, zeleni deset in Levica devet. Slaba tolažba za vladajoče konservativce bi bila vrnitev liberalne FDP v bundestag s šestimi odstotki glasov, a tudi nekdanja koalicijska partnerica kanclerke Merklove ostro napada njeno begunsko politiko.
Njeni zagovorniki opozarjajo, da krščanskodemokratska političarka ni ustvarila begunske krize, ampak je samo človeško odgovorila nanjo ter preprečila grozljive tragedije po balkanski begunski poti. Morda pa vendarle ni računala, da se bo proti Evropi, poenostavljeno rečeno, odpravilo pol Bližnjega vzhoda, Severne Afrike in Afganistana. Po izbruhih spolnega nasilja nad nemškimi ženskami in zaradi nenehnih napadov skrajnih desničarjev na begunska zatočišča tudi krščanskodemokratska političarka počasi, a zagotovo spreminja svojo usmeritev. Vlada se je že dogovorila o dveh paketih poostrene azilantske zakonodaje in v upanju na sodelovanje bundesrata pripravlja tretjega, ki bo številne domovine prišlekov razglasil za varne države.
Zunanji minister Frank-Walter Steinmeier se že pogaja z magrebskimi državami in predvsem s Tunizijo, notranji minister Thomas de Maizière pa se je odpravil v Afganistan, ki je ta čas po številu migrantov takoj za Sirijo. Medtem ko je v Kabulu kritiziral tihotapce ljudi, ki Nemčijo predstavljajo kot raj na Zemlji, pa je le nekaj kilometrov stran odjeknila močna eksplozija, samomorilski atentator je pred policijsko postajo s seboj v smrt potegnil najmanj deset ljudi, najmanj dvajset jih je bilo ranjenih.
Prizadevanja za integracijo
Doma v Nemčiji pa se politiki spopadajo z vse večjimi zahtevami pribežnikov. Že 2500 jih nemško državo toži zaradi prepočasnih postopkov in po predvidevanjih zvezne agencije za delo jih bo samo letos zaprosilo za socialno pomoč 350.000. »Če bo vse potekalo dobro, jih bo v prvem letu zaposlenih deset odstotkov, po petih letih polovica, po petnajstih letih sedemdeset odstotkov,« je časopisu Süddeutsche Zeitung povedal Detlef Scheele iz te agencije. »Mlajši od 35 let imajo dobre možnosti za kvalificiranje za delo, težje bo s starejšimi od štirideset let.«
Kölnski in drugi silvestrski dogodki so pokazali, da tudi številnim mladim beguncem primanjkuje temeljnega spoštovanja do kulture gostiteljev. Nemška oblast zdaj izdaja zloženke s slikami, kar nikakor ni dovoljeno, ministrica za delo in socialo Andrea Nahles pa zahteva celo odvzem sredstev tistim, ki se nočejo integrirati. Napoveduje zakon, ki bo uravnaval integracijo prišlekov v nemško družbo.
Nemčija mora ukrepati, saj so evropske rešitve, ki jih je zahtevala kanclerka, na slepem tiru. Od 160.000 beguncev, ki naj bi jih skladno s septembrskimi dogovori razdelili po državah Evropske unije, so jih po grških podatkih drugi sprejeli 414, največ od teh Finska. Značilno je, da se teh beguncev poskuša znebiti tudi Nemčija, a morda zato, ker ima že svojih preveč. Nemci pa se bojijo, da se bodo s prihodom pomladi in lepšega vremena begunski tokovi spet povečali. Celo januarja so na Bavarskem sprejeli po dva tisoč prišlekov na dan, zdaj ko bo konec zimskih viharjev na Egejskem morju, pa jih lahko, če se ne bo kaj spremenilo, spet pričakujejo deset tisoč in več.
