Nemška kanclerka priznava napake v begunski krizi

Berlin - »V Nemčiji smo predolgo ignorirali problem ter ignorirali potrebo po iskanju vseevropske rešitve.« Izjava nemške kanclerke Angele Merkel v intervjuju za časopis Süddeutsche Zeitung je videti malo nerazločna, a jo je v zapletenem besednjaku krščanskodemokratske voditeljice mogoče razumeti kot vsaj delno priznanje napak med lanskim izbruhom begunske krize. Takšno priznanje prihaja ob prvi obletnici odprtja meja za begunce, ki so z milijonom in več do konca leta preplavili državo. Nemška kanclerka jih je tedaj pozdravila z »Zmogli bomo!«, nekateri med njimi pa so s spolnimi napadi in terorizmom globoko pretresli na pomoč pripravljeno državo.

Angela Merkel zdaj pravi, da teh besed ne bi uporabila, če bi vedela, kakšen pomen jim bodo pripisali, sama je z njimi želela predvsem poudariti, da problema ne bo enostavno rešiti. Na nedeljskih volitvah v vzhodnonemški deželi Mecklenburg Predpomorjansko, ki je tudi kanclerkina politična domovina, je zato pričakovati mogočen vzpon nacionalistične Alternative za Nemčijo, Angela Merkel pa je vse bolj sporna tudi v lastni konservativni uniji.

Kanclerkino priznanje napak pa je samo pogojno, saj korenine nekoordiniranega evropskega pristopa do beguncev vidi že prej, ko so dovolili, da se Španija in druge države same ubadajo s svojim navalom. »Tudi tedaj smo zavrnili proporcialno razdeljevanje beguncev.« Enega od razlogov za izbruh krize vidi tudi v premajhni podpori zavarovanju zunanjih meja Evropske unije v strahu, da bi to prizadelo suverenost posameznih evropskih držav, poleg tega pa so mislili, da se bodo s tem problemom ubadali na letališčih in niso dovolj zaščitili schengenske meje. »A to ne deluje.« Kanclerka pravi, da se je tudi njena država dolgo osredotočala na druge probleme, potem ko je v devetdesetih letih sprejela veliko število beguncev iz jugoslovanskih vojn. »Tega ne morem zanikati.«

Nemškim politikom vseeno priporoča zmerno izražanje in zavračanje preveč ekstremne retorike o sedanjih grožnjah, pa čeprav se zaveda, da so nekateri Nemci vedno izražali rasizem do tujcev. Svari tudi pred izenačevanjem priseljencev s teroristi, saj ti niso prišli šele z njimi. »Nemčija bo ostala Nemčija z vsem, kar nam je ljubo in drago,« je tudi zagotovila sodržavljanom, a bodo spremembe prišle že zato, ker se je vedno spreminjala tudi Nemčija. »Odsevajo v našem svobodoljubju, naši demokraciji, naši pravni državi in našem vseobsežnem priznavanju k tržnemu gospodarstvu, ki s pomočjo gospodarske moči prestreza tudi najšibkejše.«