Tiskane izdaje
Kanclerka Nemčije je avtoritarnosti obtoženega Erdoğana obiskala že oktobra, in kot so ji doma mnogi zamerili, celo tik pred turškimi volitvami. Grški premier Aleksis Cipras je tedaj že dal vedeti, da ni za skupno patruljiranje v Egejskem morju s Turčijo, in kanclerka je presodila, da mora ukrepati. Medtem je mednarodna skupnost tudi na nemško pobudo zbrala milijarde evrov za nastanitev beguncev v tej in drugih območnih državah, kriza pa se nevarno zapleta naprej in kanclerka se je spet odpravila na pot.
V Nemčiji in drugje se krepijo skrajna gibanja ter se majejo sami temelji evropskega združevanja. Migranti na francoski strani Rokavskega preliva, ki bi radi prodrli v Veliko Britanijo, krepijo zagovornike »brexita«, nemško odpiranje meja zanje pa so z velikim nezaupanjem opazovali tudi v Franciji.
Nemčija in Turčija se zdaj zavzemata za skupno patruljiranje v Egejskem morju tudi s pomočjo agencije Frontex, na prihodnjem zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato pa se bodo zavzeli, da bi pri obračunavanju s tihotapci ljudi sodelovala tudi zahodna vojaška zveza. Berlin in Ankaro pa vse bolj druži skrb zaradi vloge Rusije v bližnjevzhodnih konfliktih in begunski krizi.
»Zgroženi smo nad človeškim trpljenjem zaradi bombnih napadov - tudi z ruske strani,« je kanclerka povedala na tiskovni konferenci s turškim kolegom Davutoğlujem. Kanclerka meni, da Rusija krši resolucijo ZN, ki prepoveduje napade na civiliste. Pod okriljem ruskih vojaških letal se je vojska sirskega predsednika Bašarja al Asada močno približala turški meji, kjer na prehod čaka na desettisoče obupanih Sircev. Turčija je po lastnih ocenah od začetka državljanske vojne sprejela že 2,5 milijona ljudi, od katerih se mnogi zaradi pomanjkanja in obupa odpravljajo na nevarno pot proti Evropi.
Evropa je spet soočena z grozljivo dilemo: ali bo proti svojim mejam dovolila novemu valu beguncev ali pa bo opazovala pokole ljudi, ki so se uprli Damasku. Pri organizaciji Zdravniki brez meja ocenjujejo, da je v življenjski nevarnosti več kot osemdeset tisoč ljudi, sirska državljanska vojna pa je že zahtevala četrt milijona življenj. Zahodne države tudi Rusijo obtožujejo, da se bolj kot proti teroristom Islamske države bojuje proti sirskim upornikom, po turški sestrelitvi ruskega vojaškega letala, ki je kršilo njihov zračni prostor, pa so močno napeti tudi odnosi med Moskvo in Ankaro.
Res tudi v Nemčiji nekateri ostro kritizirajo kanclerkino zbliževanje s turškim predsednikom, ki v Iraku in drugod nasprotuje nemškim zaveznikom Kurdom ter doma zapira novinarje. Angela Merkel pa se je v Turčijo odpravila s še svežimi spomini tudi na dvomljivo rusko obnašanje v Nemčiji, saj se je celo zunanji minister Sergej Lavrov vpletel v razpravo o trinajstletni rusko-nemški deklici, ki naj bi jo posilili arabski begunci. Kljub policijskim domnevam, da je bila zgodba izmišljena, je Lavrov nemške oblasti obtožil prikrivanja pravih rezultatov preiskave, na ulice več nemških mest pa so se odpravili desettisoči »ruskih Nemcev«, ljudi s starodavnimi nemškimi koreninami, ki so se po padcu železne zavese naselili v Nemčiji. Na koncu se je izkazalo, da se je »naša Lisa« ustrašila kaznovanja zaradi slabih ocen in je prespala pri znancih, z dvema mlajšima moškima, ki ju preiskujejo zaradi nedovoljenih spolnih odnosov z mladoletnico, pa se je srečevala prostovoljno.
Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je Rusijo obtožil politične propagande, komentatorji z leve in desne pa so se razpisali o »hibridni vojni«, kakršno naj bi Rusija zdaj izvajala tudi v Nemčiji, opozarjali so na prorusko usmerjenost gibanja »domoljubnih Evropejcev proti islamizaciji Zahoda« Pegida. Večina komentatorjev verjame, da hoče Moskva oslabiti položaj krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel, ki je med najbolj zaslužnimi za nadaljevanje gospodarskih sankcij. Celo bavarski ministrski predsednik Horst Seehofer se je pred kratkim odpravil v Moskvo z upanjem, da bodo sankcije kmalu končane, kanclerka pa je samo nekaj dni pred tem v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom poudarila, da mora prej v vzhodni Ukrajini zavladati premirje in se izboljšati politični položaj, inšpektorji Ovseja pa morajo dobiti neomejen dostop vse do meje.
