Nemška kanclerka sredi svoje najhujše krize

»Te ljudi moramo prisiliti v integracijo. Ne morejo samo jemati, ampak morajo tudi dajati.«

Tue, 19.01.2016, 08:00

Berlin – Še pred dobrim mesecem so svetovni mediji nemško kanclerko razglašali za osebnost leta, po pretresljivem silvestrskem divjanju migrantov v Kölnu in drugod pa ima Angela Merkel za reševanje svoje politične dediščine in evropske vizije le še nekaj tednov časa.

Celo sredi najhujše zime v Nemčijo prihaja več tisoč migrantov na dan, marca, ko se bo umirilo Egejsko morje in se bo na Zahodnem Balkanu stopil sneg, pa osrednja evropska država spet lahko računa na deset in več tisoč prišlekov poleg milijona, ki so ga sprejeli že lani. V državi se krepi prepričanje, da celo v krizah tako preizkušena kanclerka Angela Merkel tega politično ne bo preživela. Krščanskodemokratska prvakinja je pred novim letom še upala na nekaj več časa za »bistveno zmanjšanje« števila beguncev in evropske rešitve, pri katerih bi rada vztrajala tudi zdaj.

Dvomi o ustreznosti begunske politike

Kanclerka nikakor ne sedi križem rok. V petek bo gostila člane turške vlade, saj v kanclerski palači upajo, da bo obalna straža te države bolj kot do zdaj lovila tihotapce ljudi, Turčija pa že nekaj dni dovoljuje zaposlovanje sirskih beguncev ter od migrantov, ki prihajajo iz Libanona, Jordanije, Egipta ali Iraka, zahteva vizume. Grški predsednik Prokopis Pavlopulos Turčiji sicer očita sodelovanje s tihotapci ljudi, a se zdi, da so v Berlinu v begunski krizi bolj razočarani nad Atenami. Celo socialdemokratski podkancler Sigmar Gabriel svoje parlamentarce prepričuje v dogovor s Turčijo celo v primeru, če druge države EU ne bodo hotele sodelovati. »Nekaj takšnega ne sme spodleteti na treh milijardah evrov, v skrajni sili moramo to izvesti sami,« pravi.

Kanclerka bi prve rezultate rada videla še pred prihodnjim vrhom EU, za sredstva naj bi poskrbela tudi londonska konferenca, pri nadzoru nad mejami EU pa naj bi kmalu še bolj kot do zdaj pomagala evropska agencija Frontex. A bo celo vse navedeno le težko dovolj, če bodo druge države EU sedanji begunski naval še naprej priročno razumele kot nemški problem. Ministrski predsednik Schleswig Holsteina Torsten Albig je za neslano šalo označil dejstvo, da je njegova manj kot trimilijonska dežela lani sprejela več beguncev kot 66-milijonska Francija, a je po kravalih v Kölnu in drugod še manj verjetno, da bi druge države EU Nemčiji res pomagale. Nasprotno, silvestrski dogodki so še več Britancev prepričali v nasprotovanje članstvu svoje države v Evropski uniji in takšnih, ki se zavzemajo za odhod, je po zadnjih raziskavah že 53 odstotkov.

Prvič po njenem »Zmogli bomo« o ustreznosti begunske politike kanclerke zdaj dvomi tudi večina Nemcev, domači politični sopotniki pa kanclerki nizajo ultimat za ultimatom. Skupina petdesetih krščanskodemokratskih parlamentarcev zelo jasno izraža nestrinjanje z begunsko politiko, ki jo vodi kanclerka, sestrska bavarska CSU pa še naprej grozi z ustavnimi tožbami in drugimi protestnimi dejanji. Več uglednih ustavnih sodnikov je prepričanih, da morajo zvezne oblasti zagotoviti varnost v deželah, ne pa da jih zasipajo z begunci in problemi, ki jih ti prinašajo.

Iskanje zaveznikov in soglasja

Če si hoče pridobiti zaveznike, bo morala kanclerka najprej pokazati rezultate pri zmanjšanju števila priseljencev. Zdi se, da bo po vračanju balkanskih prebežnikov v drugi polovici leta ta usoda doletela še severnoafriške. Prav migranti s tega območja so se v deželah, kot je Severno Porenje - Vestfalija, organizirali v močne skupine in so bili v večini tudi med napadalci v Kölnu in drugod, o beguncih iz Sirije pa nekaj preganjanih žensk celo poroča, da so jim poskušali pomagati.

Razglasitev držav, kot so Alžirija, Maroko in Tunizija, za varne države bo zahtevala soglasje dela nemške opozicije, a to vsaj v primeru Zelenih ni gotovo. Nemška diplomacija si zato pospešeno prizadeva za dogovore z vladami teh držav, sodelujejo pa tudi pri iskanju rešitev za Libijo, v katero vse bolj prodirajo bojevniki Islamske države. Migrante iz Magreba naj bi že kmalu začeli nastanjati v posebnih begunskih središčih, da bi tam počakali na konec verjetno negativnega postopka za podelitev azila. Po teh poročilih tudi Makedonija že zavrača državljane teh držav, več tisoč pa jih je menda že obtičalo tudi v Grčiji. V Berlinu upajo, da bo prav to egejsko državo prepričalo k uveljavitvi skupnih evropskih središč za razporeditev beguncev in k sprejetju drugih ukrepov za učinkovitejši obračun z begunskim navalom.

Nujna integracija

Iz Berlina tudi druge države EU opozarjajo, da problem z begunci ni le nemški problem. Finančni minister Wolfgang Schäuble je konec prejšnjega tedna z nenavadno ostrimi besedami posvaril pred položajem, ki bi Nemčijo prisilil k enostranski uvedbi popolnega nadzora nad svojimi mejami. Po njegovem prepričanju bi to ogrozilo vso Evropo, kanclerka pa je že prej opozarjala na povezave med svobodo gibanja in skupno evropsko valuto. Nemško begunsko politiko prejšnjih mesecev pa je za preveč idealistično označil celo vplivni krščanskodemokratski ministrski predsednik Saške Stanislaw Tillich: »Govorili smo o odlično izučenih beguncih, ki bodo pomagali k napredku naše države. Prepričani smo bili, da bodo po svoji kalvariji vsi begunci tako veseli življenja v miru, da ne bodo nikomur naredili nič žalega. Köln pa je pokazal podobe, ki smo jih doslej ignorirali.«

Premier Tillich v intervjuju za časopis Die Welt verjame, da imajo Nemci še premalo izkušenj z islamom in kulturo, ki jo ta posreduje, zato je treba zahtevati, da morajo begunci sprejemati naše vrednote, pravo in norme. »Te ljudi moramo prisiliti v integracijo. Ne morejo samo jemati, ampak morajo tudi dajati.« Na Bavarskem že pripravljajo seznam temeljnih vrednot, s katerimi se bodo morali strinjati iskalci azila, in so za to pripravljeni zahtevati tudi spremembe ustave. Kot poročajo iz Münchna, gre za učenje nemščine, sprejemanje nemške tradicije in strpnosti nemške družbe. Natančno definicijo pa zahtev morajo šele izdelati.

Za kanclerko bodo morda odločilne deželne volitve trinajstega marca v deželah Porenje - Pfalško, Baden - Württemberg in Saška - Anhalt, saj vsaj v prvih dveh krščanskodemokratska kandidata Julia Klöckner in Guido Wolf spet izgubljata, v vsej državi pa se povečuje podpora nacionalistični Alternativi za Nemčijo. Bavarski premier Horst Seehofer, ki se je postavil v prve vrste kritikov sedanje begunske politike, nima več težav s podporo svojih deželanov. Po nekaterih raziskavah ga spet podpira skoraj polovica Bavarcev. Tudi to kaže, da se nemška kanclerka Angela Merkel spopada z najtežjo krizo v svoji desetletni vladavini.

Prijavi sovražni govor