Nemška kanclerska palača proti avstrijski begunski politiki

Čez tri tedne bodo v treh deželah volitve. Zaradi nezadovoljstva s kanclerkino politiko do beguncev so v CDU vse bolj živčni.

Objavljeno
22. februar 2016 21.06
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Avstrija, ki bo na dan v svojo državo dovolila le osemdesetim iskalcem zatočišča, čez svoje ozemlje pa dovolila 3200 ljudem na poti v Nemčijo, povzroča razburjenje tudi v veliki severni sosedi. Tam so javnost konec tedna vznemirili tudi nasprotniki priseljevanja na Saškem, ki so ustrahovali avtobus z begunci.

»Odlaganja dodatnih bremen na Nemčijo dolgoročno ne bomo prenašali,« je zagrozil nemški notranji minister Thomas de Maizière, ni pa jasno, kaj proti uporni Avstriji sploh lahko ukrene osrednja evropska država, ki je jeseni svoje meje odprla prav v dogovoru z Dunajem. Krščanskodemokratska kanclerka Angela Merkel se zavzema za učinkovit dogovor s Turčijo o zadrževanju beguncev v njihovi soseščini, za takšno rešitev pa po besedah njenega ministra za notranje zadeve ostajata le še dva tedna.

Čez tri tedne bodo v treh nemških deželah volitve in zaradi nezadovoljstva mnogih s kanclerkino politiko do beguncev so vse bolj živčni tudi v CDU. V Baden-Württembergu se krščanskemu demokratu Guidu Wolfu že izmika zmaga, na zadnjih raziskavah javnega mnenja CDU prehiteva zeleni ministrski predsednik Winfried Kretschmann. V Saški − Anhaltu, kjer se krščanski demokrati še držijo, populistična Alternativa za Nemčijo prehiteva koalicijske partnerje socialne demokrate, krščanska demokratka Julia Klöckner pa zato hitro izgublja v Porenju − Pfalškem. Tam so do zdaj upali na prepričljivo zmago nad zdaj vladajočimi socialdemokrati in zelenimi. Zdaj mora tudi sama opazovati vzpon AfD.

Podpredsednica CDU Klöcknerjeva se je odločila za nekaj upornosti. V tistem, kar se dogaja v Avstriji, vidi celo zgled za Nemčijo. Vplivna političarka je že januarja predlagala načrt A2, ki tudi predvideva dnevne kontingente in sprejemne centre za begunce še pred vstopom v Nemčijo, do zdaj pa je zatrjevala, da gre le za dodatek k iskanju evropske rešitve. »Sankcije proti članicam EU, ki odrekajo solidarnost, ne bi smele biti tabu,« še vedno opozarja tudi države, ki nočejo pomagati vsem.

Sramotno dejanje v Clausnitzu

Medtem pa se Nemci spopadajo s svojo begunsko sramoto. V saškem Clausnitzu so v četrtek nasprotniki priseljevanja ure blokirali avtobus s prestrašenimi begunci in videoposnetki kažejo, da se tudi policisti niso vedli veliko bolje od pobesnele množice. Dosedanji predstojnik zatočišča je bil celo član Alternative za Nemčijo, ki odločno nasprotuje priseljevanju, in je kot eden redkih vedel za prihod avtobusa, videoposnetke pa so avtorji razstavili na skrajno desničarskih spletnih straneh. V saškem Bautznu pa je domnevno podtaknjeni požar v noči iz sobote na nedeljo uničil streho zatočišča za begunce. Poročajo, da so navzoči glasno odobravali domnevno povzročitev požar in gasilcem onemogočali delo.

»Kaj se dogaja s Saško?« se o domovini protitujskega gibanja Pegida zdaj sprašujejo številni Nemci. Strah pred begunci pa se povečuje tudi drugod. Deželne volitve 13. marca bodo pokazale, ali kanclerka Angela Merkel pri iskanju evropskih rešitev zanje še računa na svoje volivce.

Medtem pa iz nekaterih drugih zatočišč za begunce poročajo o vse pogostejšem nasilju nad ženskami in otroki. Le redke takšne žrtve si storilce sploh upajo prijaviti, aktivnejši so istospolni in transspolni begunci, tudi pogosta tarča vseh vrst nasilja rojakov s predsodki in sovraštvom. V sodelovanju s pristojnimi nemškimi organizacijami v Berlinu ta teden odpirajo prva zatočišča za istospolne in transspolne begunce, ki veljajo za še posebno ogrožene.