Nemška politika v času karnevala

Berlin – Neuspešni nemški socialdemokratski prvak Martin Schulz se je že umaknil iz »berlinskega kačjega gnezda«, kot je njegova sestra označila zvezno politiko največje nemške levosredinske stranke.­ Na konservativnem koncu nove velike koalicije v osrednji evropski državi se mora izvršna kanclerka Angela Merkel braniti napadov iz lastne stranke.

Včeraj je bil tudi v Nemčiji pustni ponedeljek in zlasti v deželi Severno Porenje - Vestfalija, kjer je karneval institucija, so se pošteno lotili vodilnih politikov. V Düsseldorfu so kanclerko Angelo Merkel prikazali kot črno vdovo na kosteh njenih nekdanjih nasprotnikov z napisom »Naslednji, prosim!«, nekdanji socialdemokratski prvak Martin Schulz pa je bil upodobljen do oprsja v stroju za mletje mesa, katerega ročico poganja sam, napis na stroju »Selber Schulz!« pa namiguje, da si je za vse sam kriv (»Selber Schuld«).

Tudi tokrat pustne šale niso bile zelo daleč od resnice, saj je Schulz po viharju, ki ga je povzročil v svoji SPD s kandidaturo za zunanjega ministra, odstopil z vseh položajev, se pa za pusta vendarle ne držijo resnice kot pijanec plota. Nekdanji predsednik evropskega parlamenta je zamočil predvolilno kampanjo in svojo kariero, a je tik pred padcem pokazal vodstvene kvalitete. Skupaj z drugimi socialdemokratskimi prvaki je od CDU/CSU izsilil vrsto pomembnih ministrstev s finančnim vred in tarča ostrih obtožb svojih krščanskih demokratov je zdaj dolgoletna kanclerka Angel Merkel.

Ciprasov šampanjec

»Nočem, da bi pri Aleksisu Ciprasu odpirali šampanjec, ker bi nekateri verjeli, da bo s socialdemokratskim ministrom več dolgov in manj reform,« se je v avstrijskem časopisu Die Presse obregnil ob grškega premiera, s katerim je dosedanji finančni minister Wolfgang Schäuble bojeval dolžniški duel, dosedanji državni sekretar na tem ministrstvu Jens Spahn, eden vidnejših upornikov proti sedanjemu statusu quo v krščanskodemokratski stranki. Če bi se pogajali še pol dneva, bi nam verjetno dali še kanclersko palačo, se je v Hamburgu norčeval iz CDU/CSU tudi generalni sekretar SPD Lars Klingbeil.

»Generalni sekretar SPD mora v teh težkih časih povedati tudi kaj prijaznega,« se je v intervjuju za televizijsko družbo ZDF posmehnila izvršna kanclerka in dodala, da kljub vsemu ne bo dvignila rok od svoje četrte vlade. Po lastnih besedah ne sodi med tiste, ki ne držijo obljub, in če bodo člani SPD podprli še tretjo veliko koalicijo pod njenim vodstvom, bo prihodnja štiri leta ostala v kanclerski palači. »Seveda sem nastopila zato, da bi lahko opravljala ta čudoviti položaj, kdor hoče biti kancler ali kanclerka, morda tudi prevzeti odgovornost za to državo.« Da finančno ministrstvo prepušča koalicijski dogovor socialdemokratom, je boleče tudi za Angelo Merkel, a je vprašala pripadnike svoje stranke po alternativi.

»Ljudem bi morali povedati, da imamo koalicijsko pogodbo, a se nismo mogli dogovoriti o resorjih.« To po njenem ni bilo odgovorno. Krščanskodemokratska prvakinja je spomnila, da je bil že v njeni prvi veliki koaliciji finančni minister socialdemokrat, in tudi sicer na tem položaju danes ni več mogoče delati vsega, kar bi hoteli.

Uravnoteženi proračun je zapisan v novo koalicijsko pogodbo, evropsko politiko pa bodo oblikovali skupaj. Angela Merkel je kritikom vsaj malo popustila z najavo imen konservativnih ministrov še pred kongresom CDU 26. februarja, saj je prej to nameravala narediti šele 4. marca po objavi rezultatov socialdemokratskega glasovanja o novi veliki koaliciji. Če je doslej neuradno veljalo, da bo gospodarsko, obrambno in štiri druga krščanskodemokratska ministrstva zapolnila stara garda, je kanclerka v intervjuju za ZDF obljubila »seznam, ki bo samoumevno vključeval širino naše stranke«, tako mlade kot izkušene.

Strah pred uporom baze

Kanclerka še ni docela pomirila kritikov v svoji stranki, kljub odhodu Martina Schulza z vodstva SPD pa še naprej vrvi tudi v socialdemokratski. Čeprav je Schulzeva sestra Doris Harst med tiste, ki naj bi iz njenega brata naredili grešnega kozla za odstranitev dosedanjega zunanjega ministra Sigmarja Gabriela, poleg verjetnega prihodnjega finančnega ministra in hamburškega župana Olafa Scholza prištela tudi prejšnjo ministrico za delo in socialo Andreo Nahles, naj bi se neuspešni kanclerski kandidat te dni vrnil v »berlinsko kačje gnezdo« na čimprejšnje ustoličenje parlamentarne prvakinje SPD tudi za predsednico stranke. To kaže, da se socialdemokratski vrh boji upora baze. Podmladek Jusos s Kevinom Kühnertom na čelu že od začetka nasprotuje veliki koaliciji med SPD in CDU/CSU, zdaj je iz levega krila stranke slišati tudi zahteve po neposrednih volitvah najvišjih funkcionarjev.

Medtem ko se Angela Merkel brani napadov iz svoje CDU, SPD pa se kljub velikim dosežkom na koalicijskih pogajanjih poskuša rešiti kaosa, dosedanji zunanji minister Gabriel upa na vrnitev na stari položaj in javno obžaluje navajanje besed svoje hčerke o Martinu Schulzu kot »človeku z lasmi na obrazu«.

Ob tolikšni množici gradiva za morbidne šale, imajo nemški vrhunski politiki srečo, da so se na karnevalskih povorkah lotili tudi tujih državnikov. Ameriškega predsednika Donalda Trumpa so v Düsseldorfu prikazali kot žrtev spolnega napada ruskega medveda, britanski premierki Theresi May pa pripisali rojstvo brexitovske pokveke.