Tiskane izdaje
Z 20,5 odstotka na volitvah v bundestag je nemška SPD dosegla najslabši volilni rezultat po drugi svetovni vojni in vodstvo stranke je še na večer volitev napovedalo odhod v opozicijo. Socialdemokratski kanclerski kandidat Martin Schulz je pripisal krivdo kar kanclerki, ki naj bi se med predvolilno kampanjo »škandalozno« izogibala razpravi med demokratičnima levico in desnico, vakuum, ki je nastal, pa naj bi spretno izkoristili v skrajno nacionalistični Alternativi za Nemčijo (AfD). Ne skrbite, Angela Merkel bo privolila v vse, samo da ostane kanclerka, je v razpravi na televizijski postaji ARD cinično »miril« morebitne nove konservativne partnerje, zelene in FDP.
Razočaranje
V najstarejši nemški demokratični stranki so bili zelo razočarani, saj so v zadnji koaliciji z Angelo Merkel dosegli številne socialne ukrepe, od najnižje zajamčene plače do polne upokojitve po 45 letih zaposlitve že po 63 letu, pa volivci kljub temu niso nagradili njihovih prizadevanj. Med vladavino krščanskodemokratske kanclerke se niso nič kaj bolje odrezali niti po opozicijskih letih med 2009. in 2013., zato je vprašanje, ali je za vse njihove težave res kriva Angela Merkel.
Sedanje vodstvo stranke je zavrnilo tudi odhajajočega voditelja parlamentarne frakcije SPD Thomasa Oppermanna, ki bi si ob odhodu krščanskodemokratske prvakinje lahko predstavljal ponovno veliko koalicijo, kar kaže, da hoče SPD na vsak način najti novo identiteto. To nakazuje tudi hitro večanje vpliva dosedanje ministrice za delo in socialo Andree Nahles, avtorice večine socialnih programov iz zadnje velike koalicije.
Bo to vračanje k stari levičarski identiteti? »Stara garda«, ki je izvajala nemško različico britanske laburistične tretje poti, že napada nove voditelje. Nekdanji kancler Gerhard Schröder in oče strukturnih reform Agenda 2010 jim celo odreka gospodarsko kompetentnost, nekdanji visoki parlamentarni politik Franz Müntefering kritizira delitev vodstva na parlamentarno, ki ga bo prevzela Andrea Nahles, in strankarsko, ki ostaja pri Martinu Schulzu. Skupaj s čedalje vplivnejšo nekdanjo ministrico za družino in sedanjo premierko dežele Mecklenburg - Predpomorjansko Manuelo Schwesig omenjena voditelja vsaj za zdaj zavračata tudi zahteve nekdanjega hamburškega župana Klausa von Dohnanyija, naj Schulz zaradi katastrofalnega volilnega rezultata odstopi z vodstvenega položaja.
Vodi prava pot na levo?
Morda si želijo v SPD z vročimi razpravami o svoji prihodnji usmeritvi počakati na skorajšnje deželne volitve na Spodnjem Saškem, kjer se bori za politično preživetje socialdemokratski deželni premier Stephan Weil. Ali pa je sedanje socialdemokratsko vodstvo že sklenilo, da edina prava pot vodi na levo? Deli stranke, ki so že prej zagovarjali takšno usmeritev, po volitvah še glasneje zahtevajo obračun »s politiko agende« in definiranje »socialdemokratskih vsebin s ciljem pravičnejše razporeditve«, kot je resolucijo tako imenovanega Foruma demokratične levice 21 (DL 21) navedel časopis Frankfurter Rundschau.
Nekateri nemški komentatorji so postavili SPD za zgled kar britanske laburiste Jeremyja Corbyna, ki kljub radikalno levi usmeritvi ali prav zaradi nje kipijo od energije in novih članov. Če bi bile volitve zdaj, prej odpisani politik, ki se predstavlja za avtentičnega levičarja, ne bi bil brez možnosti za zmago.
Britanski laburisti pridobivajo množice mladih in manj mladih tudi z zavzemanjem za odpravo šolnin. Čeprav se še niso jasno izrekli proti brexitu, tudi številni nasprotniki izstopa iz EU pri tem vprašanju upajo na laburistično nasprotovanje premierki Theresi May. Nedavna raziskava ustanove NatCen (nacionalni center za družbene raziskave) je pokazala tako globoke družbene in politične pretrese po brexitu, da avtorji ugotavljajo kar izginotje tradicionalnih delitev na levico in desnico, po njihovem te zdaj potekajo med starimi in mladimi ter bolj ali manj izobraženimi. K tradicionalnemu delavskemu razredu, na katerega so se v preteklosti naslanjale leve stranke, v Veliki Britaniji spada le 14 odstotkov volivcev.
Opazovanje
Tako kot druge stranke nemške politične sredine tudi socialdemokrati po vzponu nacionalistične Alternative za Nemčijo ne morejo računati na udobno celjenje političnih ran v opoziciji, morda še ni končano niti vprašanje njihovega vodstva. Markus Feldenkirchen iz revije Der Spiegel ta teden od blizu prikazuje kampanjo Martina Schulza in po branju eseja se je mogoče strinjati z ugotovitvijo socialdemokratskega kanclerskega kandidata, da so ljudje prijazni do njega zaradi sočutja. Če bi Schulz odstopil in bi propadla pogajanja o »jamajški koaliciji«, si vsaj politični analitik z berlinske Svobodne univerze Oskar Niedermayer lahko predstavlja novo veliko koalicijo konservativcev in socialdemokratov.
