Nemške reforme trga delovne sile v predvolilni kampanji

Berlin – Nemški socialdemokrati se tesno približujejo konservativcem Angele Merkel že od imenovanja predsednika evropskega parlamenta za svojega prvaka, a je imela unija CDU/CSU doslej najpomembnejšega aduta v kanclerki. Zdaj bi jo Martin Schulz ponekod premagal tudi v neposrednem soočenju, v osrčju vroče predvolilne tekme pa so se znašle reforme, ki jih konservativna Nemčija postavlja za zgled vsem drugim.

Načela Agende 2010, ki je spremenila Nemčijo iz evropske bolnice v eno vodilnih gospodarskih sil Evrope in sveta, nemški konservativci priporočajo tudi evrskim in drugim državam, ki se opotekajo pod prenizko gospodarsko rastjo in previsokim državnim dolgom. Dobro desetletje po njeni uveljavitvi je v državi 2,5 milijona manj brezposelnih in država s stabilno gospodarsko rastjo, ki je ni mogla prizadeti niti zadnja finančno-dolžniška kriza, velja za lokomotivo večjega dela Evrope. Reforme bodo Nemčijo do konca desetletja pri delu in blaginji vrnile v vrh, je marca 2003 v bundestagu obljubljal kancler Gerhard Schröder, in to se je tudi zgodilo.

V tem času je Evropa dobila tudi skupno valuto, ki je po prepričanju številnih ekonomistov omogočila Nemčiji cenejše nastope na tujih trgih, čeprav konservativni in liberalni nemški politiki verjamejo, da siromaši njihove k varčevanju nagnjene državljane. A le redki zanikajo dosežke Agende 2010 po desetletjih naraščajočih obremenitev plač in poviševanja brezposelnosti do petih milijonov za delo sposobnih ljudi. Po propadu komunizma so se pospešeno odpirale vzhodnoevropske države z neprimerno cenejšo delovno silo in kancler Schröder, pa čeprav socialdemokrat, je opozarjal, »ali se bomo modernizirali ali bomo modernizirani«. Sam se je odločil za prvo in je z geslom »Podpirati in zahtevati« obračunal z dolgoletno brezposelnostjo, visokimi davki, zlorabami zdravstvenega zavarovanja in še marsičim.

Desnica zagovarja leve ideje

Agenda 2010 je dodobra spremenila Nemčijo, a ne v smer, v katero bi si želeli številni strankarski sopotniki »tovariša šefov«. Veliko socialdemokratsko razočaranje nad reformami, ki so jih mnogi videli v službi kapitala, je zakrivilo izgubo vlade v tradicionalni »rdeči trdnjavi« Severno Porenje - Vestfalija in predčasne zvezne volitve, na katerih je prevladala krščanska demokratka Angela Merkel. Ta je z veseljem pozdravila dosežke Agende 2010 ter v prvih dveh mandatih nadaljevala uresničevanje nekaterih postavk, bolj levo usmerjeni socialdemokrati pa se odtlej pritožujejo nad potiskanjem delavcev v prekarno delo. Za aktivno politiko se niso zagreli niti med zadnjo veliko koalicijo SPD s CDU/CSU Angele Merkel, čeprav so v njej diktirali najnižjo zajamčeno plačo, olajšanje pokojninske zakonodaje in številne druge tradicionalno leve ideje.

Te razočarane volivce zdaj nagovarja socialdemokratski kanclerski kandidat Martin Schulz, ki zahteva podaljšanje klasičnega nadomestila za brezposelnost, še posebej za starejše od 50 let, če ti zatem pristanejo na socialni pomoči. »Ko prepoznamo napake, jih moramo popraviti,« je prepričan tudi Schulz, ki se zavzema za omejitev zaposlitev za določen čas ter varstvo pred odpovedjo za nekatere sindikalno angažirane zaposlene. Socialdemokratske kritike Schröderjevih reform dajejo strelivo krščanskodemokratski kanclerki Angeli Merkel, ki je spomnila, da je že ob nastopu oblasti hvalila zasluge svojega predhodnika. Dodala je, da je že sama poskrbela za nekatere popravke pri delu za določen čas in nadomestilu za brezposelnost, »bistvo Agende pa smo s svojimi odločitvami vedno le krepili, a socialdemokrati do danes ne morejo priznati te zgodbe o uspehu«.

Politiki bi morali kdaj tvegati

Kanclerka, ki je zdaj tudi uradno kandidatka CDU/CSU na volitvah 24. septembra, se zavzema za še večje prispevke za občine in dežele, nižanje davkov ter višje izdatke za obrambo, raziskovanje in razvoj, a zna njen socialdemokratski nasprotnik dobro prikazati njene domnevne pomanjkljivosti: Martin Schulz obtožuje Angelo Merkel, da je z »neoliberalno politiko« krčila tudi stroške za policijo in tako ogrozila varnost državljanov. Ker volivci poslušajo socialdemokratskega kanclerskega kandidata, poskušajo nemški konservativci odkriti njegove šibke točke in med njimi na vidnem mestu vidijo kritike Agende 2010. »Nenavadno je, da moram kot član CSU braniti socialdemokratskega kanclerja Schröderja pred socialdemokratskim kanclerskim kandidatom Schulzem,« je dejal tudi bavarski finančni minister Markus Söder. »Le zato, ker novi kandidat uporablja sindikalno retoriko, mu ni treba slediti.«

Sam zagovarja nižanje finančnih bremen za manjša in srednje velika podjetja, davčne spremembe za lažje preživljanje z delom in končanje solidarnostnega prispevka za vzhodne dežele. O zmanjšanju obremenitev razpravljajo tudi pri CDU Angele Merkel, pa čeprav bodo morali šele predstaviti dokončni program, že zdaj pa je jasno, da bo imel morebitni kancler Martin Schulz težave tudi z drugimi potencialnimi koalicijskimi partnerji. Nekateri vidni politiki Levice, naslednice vzhodnonemške komunistične partije, zavračajo celotne reforme Hartz IV, ki združujejo socialno pomoč in zaposlovanje, in tudi sicer zahtevajo odločen pomik na levo. Nekdanji kancler Gerhard Schröder se, nasprotno, zavzema za nove reforme in po njegovem prepričanju bi morali politiki za pomembne odločitve kdaj tvegati tudi volitve. A prav zato, ker se je to zgodilo njemu, njegovi strankarski nasledniki iščejo drugačne poti.