Nemške volitve v luči staranja prebivalstva

Razkol med mesti in podeželjem v Nemčiji – stranke se še ne ubadajo dovolj s problemi prihodnosti.

Objavljeno
21. avgust 2017 16.55
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Znana modrost pravi, da svet pripada mladim, a vsaj za nemške volitve to ne velja. Pri nemškem statističnem uradu navajajo hitro rast deleža starejših volilnih upravičencev in tistih med njimi, ki se v resnici odpravijo na volitve. Mladi pogosteje ostajajo doma. Ali bodo morali torej prav starejši odpraviti neravnotežja med generacijami ter mestom in podeželjem?

Tretjina nemških volilnih upravičencev je starejša od 60 let, za časopise nemške medijske skupine Funke navaja voditelj nemškega zveznega statističnega urada Dieter Sarreither, in v primerjavi z letom 1980 je ta starostna skupina pridobila celih sedem odstotkov. Več kot 20 odstotkov jih je celo starejših od 70 let, med mlajšimi od 30 let pa je le še 16 odstotkov volilnih upravičencev, še leta 1980 jih je bilo 22 odstotkov.

A ne gre le za staranje prebivalstva, ki ga tako kot številne druge razvite države doživlja tudi Nemčija. Starejši volivci se vsaj v tej državi veliko bolj pridno udeležujejo volitev, medtem ko mlajši pogosteje zanemarjajo svojo pravico do demokratične izbire političnih predstavnikov.

Razlike med vzhodom in zahodom

Kaj je še novega pri nemških volilnih statistikah? V nasprotju s preteklimi trendi ne zaznavajo več velikih razlik med moškimi in ženskami volivci, zato pa jih med zahodom in vzhodom države. V vzhodnih nemških deželah živi večji delež tistih, ki jih sociologi vidijo kot nemške žrtve globalizacije, potem ko je že združitev države razkrila katastrofalni gospodarski položaj nekdanje Nemške demokratične republike. Po množičnem izseljevanju v desetletjih po združitvi se zdaj številni sicer vračajo in nekateri gospodarski inštituti celo verjamejo, da so vzhodni Nemci po kupni moči že v boljšem položaju od zahodnih. A na vzhodu še vedno veliko bolj podpirajo nacionalistične stranke in gibanja, kot je Alternativa za Nemčijo, v skladu s tem pa na nemškem vzhodu le 54 odstotkov prebivalstva ceni demokracijo, kot so ugotovili pri ustanovi Friedrich Ebert Stiftung. Na zahodu Nemčije je z demokracijo zadovoljnih 67 odstotkov ljudi, a avtorji raziskave poudarjajo, da so najbolj nezadovoljni vzhodni Nemci tisti, ki izvirajo od tam, njihovi zahodni priseljenci niso tako razočarani.

V vsej Nemčiji pa sociologi čedalje večje razkole vidijo med mesti in podeželjem. Velemesta, tudi vzhodnonemška, so zadnja leta pridobivala številne prebivalce na račun manjših mest in podeželja in nekatere podeželske občine se že bojijo za zaposlovanje, šolstvo in infrastrukturne projekte. Edini bolj podeželski predeli, kjer se oblastem in prebivalcem ni treba bati padanja cen nepremičnin, davčne bere in števila otrok, so tako imenovani »špehnati pasovi« okrog velikih mest.

V brandenburškem Teltowu, ki leži le streljaj od južnih predmestij Berlina, se je prebivalstvo po združitvi skorajda podvojilo, demografi pa hitro rast napovedujejo tudi v prihodnosti, podobne trende lahko pričakujejo nekatera münchenska, hamburška in dresdenska predmestja. Tisti, ki upajo, da bodo nesorazmerja popravili begunci in drugi migranti, ki se po letu 2015 zatekajo v Nemčijo, bodo razočarani, saj tudi ti težijo v velika mesta. Z industrializacijo kmetijstva ugašajo številna delovna mesta, ki so doslej cvetela na podeželju, in tudi zato bo po napovedih strokovnjakov podeželje bolj od mest trpelo zaradi staranja prebivalstva. Mladi se lažje odločajo za selitve tja, kjer vidijo več priložnosti, dolgi prevozi do delovnega mesta, vrtca, šole in trgovine pa odvračajo tudi mlade družine, pa čeprav si te že tradicionalno želijo veliko zelenja in prostega prostora za svoje otroke. S parki, igrišči, lutkovnimi gledališči in muzeji nemška mesta vse bolj privlačijo vsaj tiste mlade družine, ki si lahko privoščijo prebivanje v njih.

Bodo vse starejši volivci lahko obrnili te za podeželje skrb vzbujajoče trende? Sredinske politične stranke jim poskušajo prisluhniti, a večina še ni prispela veliko dlje od priporočil za zvišanje pokojnin. Pri tem pa statistike kažejo, da bo leta 2030 polovica Nemcev starejših od 48 let, hitreje starajoči se predeli države pa bodo potrebovali večjo in dražjo pomoč pri negi obnemoglih, da o velikih težavah, ki jih lahko prinaša osamljenost, niti ne govorimo. Pred tokratnimi parlamentarnimi volitvami se nemška politika še ne ubada intenzivno s temi vprašanji, a najbrž ni dvoma, da se bo že kmalu morala.