Berlin − Manj kot sto dni pred volitvami kanclerka Angela Merkel in njena unija CDU/CSU prepričljivo vodita pred SPD, Zelenimi in Levico. Dosedanji socialdemokratski partnerji se razglašajo za uspešnejši del koalicije. S predstavitvijo predvolilnega programa poskušajo nemški konservativci prepričati tudi pri vsebinskih vprašanjih.
Kljub ideološki bližini sodelovanje med CDU in CSU ni bilo vedno brez težav in tudi pod sedanjo kanclerko Angelo Merkel so se odnosi med begunsko krizo, ko je bavarski premier Horst Seehofer zahteval zgornjo mejo priseljevanja, pošteno zaostrili. Toda tudi v Münchnu priznavajo gigantske politične uspehe vzhodnonemške političarke, ki je s CDU/CSU dosegla že tri parlamentarne zmage in ima velike možnosti tudi za četrto, čeprav je pogosto skrenila s klasične konservativne politične poti. Ali prav zato?
Primer so razvpiti posnetki s kongresa CSU novembra 2015, ko je Seehofer Angeli Merkel zaradi begunske krize bral levite. A dokler krščanskodemokratska političarka tako suvereno prevladuje na političnem prizorišču, se tudi zagovorniki bolj konservativnega pristopa do političnih programov, od družinske do zunanje politike, ne bodo prepirali z njo. Bavarci so očitno pokopali upanje na zvezno kanclersko palačo z neuspehom Edmunda Stoiberja, ki mu leta 2002 ni uspelo premagati rdeče-zelene koalicije socialdemokratskega kanclerja Gerharda Schröderja.
Obljube CDU/CSU
CSU od tedaj zanima predvsem nadaljevanje povojne politične prevlade na Bavarskem in premier Seehofer je zdaj poudaril, da se s CDU niso pričkali o nobeni točki novega predvolilnega programa. Čeprav v njem ni zgornje meje za begunce, kar so na vrhuncu begunske krize zahtevali Bavarci. V Münchnu so napovedali, da jo bodo imeli v posebnem programu, predstavljenem konec julija.
Zato pa v CDU/CSU družno obljubljajo zakonodajo o lažjem priseljevanju kvalificirane delovne sile, ki jo nemško gospodarstvo potrebuje in jo bo morda v prihodnje še bolj. Nemški konservativci namreč za leto 2025 napovedujejo polno zaposlenost, kar v praksi pomeni znižanje brezposelnosti pod tri odstotke za delo sposobnih ljudi.
Napovedujejo tudi omejitve pri dvojnih državljanstvih za drugo generacijo stalno naseljenih migrantov in aktivno pomoč družinam, med drugim z »gradbenim« dodatkom na vsakega otroka in za obdobje do desetih let. Nemški konservativci bi radi tudi znižali davke na nakup prvega stanovanja ter povišali otroške dodatke. Prihodnja vlada pod vodstvom CDU/CSU bi financirala računalnike in internet v šolah in drugje ter povečala sredstva za raziskovanje zdravil za bolezni, kot sta rak in alzheimerjeva bolezen.
»Mislimo na vse«
V CDU/CSU vabijo volivce tudi z nižanjem davkov v višini 15 milijard evrov, kar vključuje tudi postopno odpravo solidarnostnega davka za razvoj vzhodnonemških dežel. Zagovorniki nizkih davkov bi si želeli še več, da večina volivcev ni preveč navdušena nad korenitim nižanjem davkov, pa so na prejšnjih volitvah izkusile že vse konservativno-liberalne stranke, od CDU do FDP.
Liberalna stranka je na zadnjih volitvah celo izpadla iz bundestaga, a se ji zdaj napovedi znova izboljšujejo, potem ko s CDU ustanavlja vlado v nekdanji »rdeči trdnjavi«, Severnem Porenju - Vestfaliji. Pri davkih in drugih gospodarskih temah bo morda tudi novi voditelj FDP Christian Lindner postavil svoje zahteve, a bi v CDU radi ohranili uravnotežen proračun, s katerim se že več let lahko pohvali finančni minister Wolfgang Schäuble.
Ob primernih volilnih rezultatih je tudi na zvezni ravni pričakovati kompromise med nemškimi konservativci in liberalci. V FDP so izkusili trda tla v prvi zunajparlamentarni opoziciji po drugi svetovni vojni, krščanskodemokratska kanclerka Angela Merkel pa dobro ve, da si njeni dosedanji socialdemokratski partnerji ne želijo še ene velike koalicije, vsaj ne kot podrejeni partner. »Mislimo na vse in ne razdeljujemo,« je po nedeljskih pogajanjih o 75-stranskem dokumentu kanclerka jasno ločila svojo unijo od SPD, vodja njene parlamentarne frakcije Volker Kauder pa je poudaril, da se njegova unija zavzema za davčno razbremenitev vseh − v nasprotju s tekmico SPD, ki naj bi predlagala le prerazdeljevanje denarja.
Če so socialdemokrati Martina Schulza upali, da bo »večna kanclerka« trpela vsaj zaradi nepričakovanega parlamentarnega soglasja z zakonsko zvezo za istospolne partnerje, tega v javnomnenjskih raziskavah še ni videti, saj CDU/CSU še vedno pripisujejo 40 odstotkov glasov, SPD pa le 23. V nedeljo bi se s sedmimi odstotki posrečilo priti v bundestag FDP, zaradi katere se kanclerka strinja z zadnjimi političnimi preobrati.