Nemški odmevi na bruseljski vrh

Kritike na račun begunske politike kanclerke Angele Merkel so vse ostrejše.

Objavljeno
26. oktober 2015 20.44
BELGIUM-EU-EUROPE-MIGRANTS-BALKANS
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Za nemško vlado je bruseljski vrh, ki ga najbolj prizadeva val beguncev, prvi korak k bolj uglašeni politiki Evropske unije. Mnogi v Berlinu upajo, da je res tako, saj so kritike na račun begunske politike kanclerke Angele Merkel vse ostrejše.

Končati je treba kaotično prehajanje od Grčije do Nemčije, meni šef kabineta kanclerke Angele Merkel in njen pooblaščenec za begunska vprašanja Peter Altmaier. Nova nemška zakonodaja bo omogočila hitrejše vračanje neupravičenih iskalcev zatočišča, od osemsto tisoč beguncev, kolikor naj bi jih po optimističnih ocenah letos prispelo v državo – po pesimističnih dvakrat toliko –, pa naj bi jih bilo kar štirideset odstotkov upravičenih do pomoči pri integraciji v nemško družbo. »Sveta ne smemo opazovati s plašnicami, deliti moramo svojo blaginjo,« je visoki predstavnik socialdemokratov Ralf Stegner v časopisu Die Welt dejal, da bo treba v prihodnjih letih pričakovati stroške v višini 20 milijard evrov. »V globaliziranem svetu en del ne more več živeti v bogastvu in miru, medtem ko se druga območja utapljajo v vojnah in pomanjkanju. Eritrejci lahko zdaj na svojih prenosnih telefonih vidijo, kako dobro nam gre v Berlinu ali Parizu.«

Hekerji iz vsega sveta so konec tedna v Berlinu skrbeli, da nihče ne bi ostal neinformiran, več sto jih je razvijalo računalniške programe za pomoč beguncem. Medtem je v saškem Freibergu več sto demonstrantov postavilo cestne blokade, da bi preprečili prihod avtobusov z begunci, v zahodnonemškem Kölnu so, nasprotno, skrajni levičarji s kamenjem napadli policijo, ki je poskušala varovati desetkrat manjšo skupino »Huligani proti salafistom«. V državi je vse bolj vroče in tudi kanclerka Merklova je med ponedeljkovim obiskom v Nürnbergu govorila o nujnosti spopadanja z vzroki begunstva pa tudi s strahovi, ki vladajo med Nemci. A ko je neki učitelj pohvalil njeno begunsko politiko in kot spreobrnjenca v tem navedel tudi svojega prijatelja, je le na pol v šali dejala: »No, pa smo že trije.«

Če bo Nemčija ohranila ravnotežje, zaradi katerega je tako močna, bo po njenem uspela tudi integracija beguncev: »Res jih je veliko, a je nas osemdeset milijonov.« Mnogi se niti v njenih vrstah ne strinjajo, tako je voditelj CDU sestrske bavarske CSU Horst Seehofer pred nedeljskim vrhom podvomil celo o konservativni uniji: »Brez korekture politike do azila bo šlo za sam obstoj CDU in CSU.« V nemških konservativnih krogih se nadaljujejo ugibanja o kanclerkini politični usodi po nedavni raziskavi instituta Forsa za revijo Stern. Ob njenem morebitnem odhodu bi največjo podporo članov CDU dobil finančni minister Wolfgang Schäuble, sledili bi obrambna ministrica Ursula von der Leyen in krščanskodemokratska voditeljica iz Porenja Pfalškega Julia Klöckner.

Člani zvezne vlade si z vsemi silami prizadevajo za umiritev begunske krize, ki bo kanclerko spremljala na Kitajsko, kamor se odpravlja ta teden, obrambna ministrica je obiskala Irak, po Bližnjem vzhodu je že prej potoval zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. »Dokler Nemčija daje vtis, da lahko vsak dan sprejme več tisoč beguncev, države ob odlično organizirani begunski poti proti severu ne bodo imele vzroka za nadzor nad tokovi,« pa v časopisu Frankfurter Allgemeine Zeitung kljub vsemu komentira Jasper von Altenbockum.