Nemški poizkusi za zaprtje sredozemske begunske poti

Berlin – Nemška kanclerka Angela Merkel v Egiptu in Tuniziji nadaljuje svojo trnovo pot za zmanjšanje priseljevanja. Tako kot v primeru Turčije ji kritiki očitajo priklanjanje avtokratskim režimom, a ob desetinah milijonov na pot pripravljenih prebivalcev evropske soseščine ne vidi druge možnosti.

Le desetina od 1,2 milijona ljudi, ki so se v minulih dveh letih zatekli v Nemčijo, je našla socialno zavarovano delo, sporoča nemška agencija za delo. Boljšo integracijo zavirajo slaba izobrazba, neznanje nemškega jezika in pomanjkljive delovne navade, navajajo poznavalci. Nemški mediji te dni objavljajo tudi zgodbo o »provokativnih« islamskih molitvah na šoli v Wuppertalu ter aretaciji sirskega vojnega zločinca v Düsseldorfu, a tudi o desetih napadih skrajnih desničarjev na begunce - na dan. Temačno podobo zaokrožuje vzpon nacionalistične Alternative za Nemčijo, ki konec septembra upa na vstop v bundestag, in jasno je, zakaj si kanclerka z vsemi silami prizadeva ustaviti gigantski priseljeniški naval.

Glavni cij je zavarovanje meja

Naj so kritiki še tako ostri, njen dogovor s Turčijo je skupaj z zapiranjem balkanske begunske poti prinesel nekaj predaha, a si v Evropo želi toliko Arabcev, Afričanov, Afganistancev in drugih, da se Angela Merkel spet odpravlja na pot – v nasprotno smer. Kot po navadi noče biti tiho niti ob nepravilnostih v družbah, ki jih obiskuje, in tudi v Egiptu je pozvala oblasti, naj zmanjšajo omejitve za organizacije civilne družbe. Njen gostitelj predsednik Abdel Fattah el-Sisi je prepovedal številne nevladne organizacije, med njimi tudi znano središče za rehabilitacijo žrtev nasilja in mučenja.

Nemška kanclerka v Egiptu odpira tudi prvi večji energetski projekt, s katerim bo Siemens gradil plinske in vetrne elektrarne, a nemški predstavniki poudarjajo, da drugih investicij med obiskom ne bodo naznanjali, saj zasebni investitorji še niso prepričani. Kanclerko so na pot pospremila opozorila članov evropskega parlamenta in zunanjepolitičnih strokovnjakov, naj Berlin ne sklepa novega gospodarskega in varnostnega sodelova+nja brez političnih reform, pa še pozivi škofa nemške Cerkve ortodoksnih Koptov Anba Damiana, naj se pogovori o težkem položaju te krščanske manjšine. Med samomorilskim napadom na njihovo cerkev je decembra v Kairu umrlo petindvajset ljudi, petdeset jih je bilo ranjenih.

Glavni cilj njenega obiska v Egiptu je bilo vendarle sodelovanje pri zavarovanju meja in zmanjšanju begunskega navala. Nemčija ni edina država, v katero se ti zatekajo, saj je pol milijona sirskih beguncev tudi v Egiptu, a Merklovi in drugim evropskim voditeljem še posebej velike skrbi prizadeva položaj v egiptovski sosedi Libiji. »Brez politične stabilizacije v Libiji ne bomo ustavili tihotapcev z ljudmi, ki delujejo v tej državi in so odgovorni za veliko večino prihodov v Italijo,« je povedala. Samo lani se je na to nevarno pot proti Evropi odpravilo 360 tisoč ljudi, polovica od teh prek Libije.

Vračanje iskalcev azila

Mnogi izmed njih prihajajo iz Tunizije, druge postaje tokratne bližnjevzhodne turneje kanclerke, med njimi tudi berlinski atentator Anis Amri in številni kölnski spolni napadalci in Nemčija bi tudi v Tunsu rada videla večje sodelovanje pri vračanju neupravičenih iskalcev azila. Mnogi Nemci tunizijske oblasti obtožujejo celo za dvanajst smrti pod kolesi ugrabljenega tovornjaka na berlinski božični tržnici, saj te niso pravočasno zagotovile dokumentov, ki bi omogočili Amrijev izgon. Tunizijski premier Jusef Čahed je že med nedavnim obiskom v Berlinu zavrnil krivdo. »Ko je Anis Amri leta 2011 zapustil Tunizijo, ni bil terorist,« je povedal časopisu Bild. »Radikaliziral se je šele v italijanskem zaporu.« A države EU zaradi premajhnega vračanja neupravičenih iskalcev zatočišča kritizira celo pristojni evropski komisar Dimitris Avramopulos. Navaja, da Evropo zdaj zapusti le tretjina tistih, ki nimajo pravice do obstanka, nemška kanclerka pa ima težave celo z nekaterimi zveznimi deželami, ki zavračajo vračanje ljudi v magrebske države.

Dogovori s pristojnimi oblastmi naj bi spremenili položaj, upajo v kanclerski palači, a tudi, da sodelovanje ne bo prineslo toliko kritik, kot jih prejemajo zaradi sodelovanja s Turčijo. Baden-württemberško mesto Gaggenau je turškemu pravosodnemu ministru Bekirju Bozdagu pravkar prepovedalo nastop pred tamkajšnjimi prebivalci turškega rodu, med katerimi se je nameraval zavzemati za večje ustavne pristojnosti za predsednika države Recepa Tayyipa Erdoğana na bližnjem referendumu. Uradno so se tako odločili iz varnostnih razlogov, neuradno pa je številne Nemce razburilo turško zaprtje dopisnika časopisa Die Welt Deniza Yücela zaradi domnevnega podpiranja terorističnih organizacij. Politiki vladajoče turške stranke pravičnosti in razvoja AKP so Nemčijo že v preteklosti videli kot poligon za svoje politične težnje, a ima zdaj vse več nemških mest tega dovolj. Tudi severnoporenski Köln v nedeljo ne bo dovolil nastopa turškega gospodarskega ministra Nihata Zeybekcija v organizaciji »koordinacijskega centra volivcev AKP v tujini«.