Nemški socialdemokrati pred odločilnim glasovanjem

Če bi »rdeča trdnjava« Severno Porenje - Vestfalija padla, bi to na lastni koži občutil tudi novi vodja SDP Martin Schulz.

Objavljeno
12. maj 2017 23.49
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Po Posarju in Schleswig-Holsteinu se mora nemška socialdemokratska stranka zdaj bati še za Severno Porenje - Vestfalijo, kjer bo njihova premierka Hannelore Kraft danes branila svojo koalicijo z zelenimi. Če bi »rdeča trdnjava« padla, bi resne popotresne sunke čutil tudi socialdemokratski kanclerski kandidat Martin Schulz.

»Nobenim raziskavam več ne verjamem,« je dejala 56-letna »mati naroda« Hannelore Kraft, ki so jo zaradi premišljenega in uravnoteženega nastopa ter frizure že razglašali za socialdemokratsko Angelo Merkel, dokler ni povedala, da nima zveznih političnih ambicij. Čedalje večje vprašanje pa je, ali bo lahko nadaljevala deželne, saj tik pred današnjimi volitvami nekaj javnomnenjskih raziskav kaže vodstvo krščanskodemokratskemu tekmecu Arminu Laschetu. Tudi socialdemokratski premier dežele Schleswig-Holstein Torsten Albig minulo nedeljo ni hotel verjeti anketam, dokler ga niso volitve postavile na trdna tla in odstavile s premierskega položaja.

Nemška Grčija

Socialdemokratski kanclerski kandidat Martin Schulz se ničesar ne boji bolj od poraza njegove stranke v »rdeči trdnjavi« Severno Porenje - Vestfalija. V najštevilnejši nemški deželi s skoraj 18 milijoni prebivalcev, ki je z industrijo premoga in jekla tudi ena od zibelk nemške industrije, so socialdemokrati sami ali skupaj z zelenimi vladali celih pet desetletij z izjemo krščanskodemokratsko-liberalne koalicije predhodnika sedanje premierke Jürgena Rüttgersa. Ko jih je ta leta 2005 premagal, je le nekaj mesecev kasneje padel tudi zvezni socialdemokratski kancler Gerhard Schröder. Položaj je bil tedaj morda res povsem drugačen, saj so mnogi sredinski levičarji lastnega kanclerja Schröderja odklanjali kot »tovariša šefov«.

Po prepričanju centrale Willyja Brandta v berlinskem Kreuzbergu je bil drugačen tudi nedeljski poraz v najbolj severni deželi Schleswig-Holstein, za katerega zdaj dolžijo izključno dosedanjega premiera Torstena Albiga. Ta je v reviji Bunte upravičil svojo afero z izgovorom, da je njegova soproga »ujetnica« svoje vloge matere in menedžerke gospodinjstva ter z njim ni več na isti valovni dolžini. Po takšnih besedah niti priznanje lastne krivde ni pomagalo, še posebej, ker se je zapletal naprej: zato je bilo zanj pomembno, da takšne napake ne bo več ponovil, in si je priskrbel partnerico, ki se zna bolje uveljaviti.

Severnoporenski Hannelore Kraft se ni treba bati tako dvoličnega spodrsljaja, saj se je s svojim Udom, čeprav je »samo« elektroinštalater, pred nekaj leti poročila še cerkveno. Zato pa kritiki deželo, ki ji vlada že sedem let, imenujejo kar nemška Grčija. Od vseh nemških dežel ima največji dolg na prebivalca in od vseh zahodnih najvišjo brezposelnost, tudi gospodarska rast zastaja za večino drugih ter še posebej za nekoč primerljivima Bavarsko in Baden-Württembergom.

V Düsseldorfu odgovarjajo, da so tradicionalno industrijsko območje še posebej prizadele gospodarske spremembe minulih desetletij, a kritiki kažejo s prstom tudi na birokratske in druge ovire za poslovanje. Severno Porenje - Vestfalija ima tudi zastarelo infrastrukturo in s tem najhujše prometne zastoje v državi ter velike težave z delom priseljenskega prebivalstva. V nekaterih velemestih se pritožujejo nad vladavino klanov, na silvestrsko noč leta 2015 pa so Nemčijo pretresli spolni in roparski napadi migrantov v Kölnu in drugod. Celo berlinski terorist Anis Amri, ki je na lanski božični tržnici z ukradenim tovornjakom ubil dvanajst ljudi, se je izognil nadzoru v Severnem Porenju - Vestfaliji.

Se Schulzev »efekt« spreminja v »defekt«?

Socialdemokratsko-zeleno vodena država je tudi v bundesratu pogosto nasprotovala ostrejšim varnostnim ukrepom proti beguncem in priseljencem, kar v predvolilni kampanji poudarja kanclerka Angela Merkel. Bo vse to danes prineslo krščanskodemokratsko zmagoslavje? Večina volivcev iz delavskih revirjev je še vedno naklonjena levi sredini, a bi ta potrebovala boljše gospodarske in druge kazalce ali pa potisk vodstva zveznih socialdemokratov. Tako imenovani »Schulzev učinek«, imenovan po novem predsedniku SPD in kanclerskem kandidatu, pa v minulih tednih izgublja moč. Unija CDU/CSU kanclerke Angele Merkel spet vodi tudi po zveznih javnomnenjskih raziskavah in nekateri socialdemokrati se bojijo, da se Schulzev »efekt« spreminja v »defekt«.

Današnje volitve lahko spremenijo tudi to, sicer se bo socialdemokratski stranki spet odmaknila želja po zmagi na zveznem političnem odru, potem ko so zaradi begunske krize že upali na izzvenevanje več kot desetletne prevlade krščanskodemokratske kanclerke. Tako kot v Franciji se mora tudi Nemčija bati zunanjih poskusov vplivanja na volitve, naj bodo to teroristični ali virtualni napadi, a nemškim socialdemokratom to ne bo pomagalo, če ne bodo že prej našli politične moči za prevlado v državi. Natančneje: danes v Severnem Porenju - Vestfaliji.