Nestabilnost je ostala prepoznavni znak Bosne in Hercegovine

Rezultat referenduma v Republiki Srbski (RS) je pričakovan, ker se v regiji politiki ne zatekajo k izražanju volje ljudstva zato, da bi poglobili demokracijo, temveč zaradi utrjevanja lastnih političnih pozicij. Po njem ne bo eskalacije mednacionalnih napetosti, vendar tudi ne umiritve razmer v Bosni.

V Bosni in Hercegovini sledi čakanje na odziv visokega predstavnika za BiH Valentina Inzka ter sodišča in tožilstva BiH. Kar zadeva bosansko pravosodje, je težava v tem, da številnih odločitev ustavnega sodišča nista spoštovali niti hrvaška in bošnjaška stran.

Mednarodna skupnost je dobila zaušnico, ne more pa se delati, da se ni nič zgodilo. Na voljo ima bolj ali manj slabe opcije, najverjetneje pa se bo zgodba o referendumu v Republiki Srbski končala s kozmetičnimi sankcijami. Nemara bo Inzko zahteval zamenjavo premierke Željke Cvijanović ali predsednika RS Milorada­ Dodika.

Odcepitev od pravnega sistema

Mednarodni arbitri so v nekoliko lažjem položaju, ker posvetovalni referendum o dnevu državnosti Republike Srbske ne vpliva na delovanje RS ali BiH. Po objavi dokončnih rezultatov se ne bo spremenilo nič bistvenega. V Republiki Srbski so tudi prej praznovali dan državnosti, tako da je za mednarodno skupnost in bošnjaško stran težava predvsem v tem, da je to poskus odcepitve od pravnega sistema države in da se lahko pojavijo verižni referendumi o mnogo bolj resnih in neugodnih vprašanjih za ohranitev Bosne in Hercegovine.

Grožnje z recesijo, nestabilna politična situacija in rožljanje z orožjem so prepoznavna znamenja BiH, ki je primer nedelujoče države. Po oceni pravnih strokovnjakov v BiH referendum v RS ne bo imel pravnih posledic. Prepričani so, da bo skupščina Srbske spremenila zakon o praznikih, tako da se bo zatekla v nekakšno kompromisno rešitev. Pravniki v RS so poudarili, da je Dodik za lastne politične potrebe izrabil preglasovanje srbskih sodnikov na ustavnem sodišču, pravniki v Federaciji BiH pa vztrajajo, da sta bila z referendumom prekršena tako ustava BiH kot daytonski mirovni sporazum. Zato pričakujejo, da bo mednarodna skupnost hitro in brez zadržkov sankcionirala Republiko Srbsko in politike, odgovorne za izvedbo ­referenduma.

Poskus ponižanja srbskega naroda

Dodik je poudaril, da je RS del daytonskega mirovnega sporazuma. Po njegovem noben bodoči politik po referendumu ne bo mogel zanemariti volje ljudstva. Znova je poudaril, da so ljudje odločali o dnevu državnosti in ne o statusu Republike Srbske. Ni izključil možnosti referenduma o odcepitvi RS, vendar je v isti sapi dejal, da niso avanturisti in da vodijo resno politiko. Dejal je, da je zmaga na referendumu najboljši odgovor na ugibanja, da ga bodo aretirali.

Predsedujoči predsedstvu BiH Bakir Izetbegović je opozoril, da se bodo morali vsi odgovorni za pripravo referenduma spoprijeti s posledicami tega protiustavnega in nezakonitega dejanja. Ocenil je, da Dodika čaka enaka usoda, kot so jo doživeli Sadam Husein, Moamer Gadafi in Slobodan Milošević. Po njegovih besedah to ni prva iracionalna poteza srbskih politikov, ki vlečejo vrv, dokler se ne strga in ne padejo na hrbet. Sklenil je, da Dodik vodi sebe in svoje somišljenike v izolacijo.

Srbski član predsedstva BiH Mladen Ivanić je dejal, da je pomembno samo to, da je referendum minil brez incidentov in da 9. januar ostaja njihov dan. V referendumu ne vidi nič spornega, tako tudi ne razlogov za sankcije, medtem ko razume zahtevo Izetbegovića ustavnemu sodišču, naj ukine praznik, kot poskus ponižanja srbskega naroda. Željka Cvijanović je poudarila, da dneva državnosti ne bo treba praznovati nikomur, ki se ne identificira z njim. Po njenem bi se morali vsi v BiH naučiti, da se morajo medsebojno spoštovati, če hočejo ­živeti skupaj.