Nevarni tuji islamisti v Nemčiji

Priljubljenost nacionalistične AfD kljub begunski krizi tik pred parlamentarnimi volitvami pada.

Objavljeno
22. avgust 2017 17.24
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Leipziško sodišče ­razpravlja o izgonu islamistov iz Alžirije in Nigerije, čeprav simpatizerja Islamske države še nista zagrešila zločina. Do konca­ redakcije odločitev še ni bila znana, a so obtožencema pred racijami v Göttingenu prisluškovali pri načrtovanju terorističnih napadov. Oblasti nočejo ponovitve primera mladega Tunizijca Anisa Amrija, ki je z ukradenim tovornjakom na berlinski božični tržnici ubil dvanajst ljudi.

Znano je, da bi lahko Amrija zaradi prekupčevanja z mamili že pred leti izgnali iz Nemčije. Tudi po njegovi islamski radikalizaciji se je z njegovim primerom ukvarjalo 50 uradnikov v več nemških deželah in Tuniziji, med njimi policisti, obveščevalci in državni tožilci. Štiriindvajsetletni terorist je lani decembra kljub temu ukradel poljski tovornjak in ga zapeljal na berlinsko božično tržnico, pri čemer je ubil dvanajst ljudi. Za popolno zmedo med tistimi, ki bi morali ukrepati, je zadostovala »izguba« osebnih dokumentov.

Nemčija je po krvavem dogodku poostrila protiteroristično zakonodajo, a so za mnoge šibka točka premajhne pristojnosti zveznih oblasti v primerjavi z deželnimi ter sodišča, ki jim kritiki včasih očitajo večje razumevanje storilcev kot njihovih žrtev. Zdaj se v podobnem primeru preizkuša višje sodišče v Leipzigu, ki odloča o nakupu letalskih vozovnic za vrnitev terorističnih osumljencev, ki so ju že odpravili v domovino. V preteklosti se je to že dogajalo, v državi je še vedno najmanj 700 ljudi, ki jih ocenjujejo za potencialno nevarne islamske skrajneže.

Tistim z nemškim državljanstvom ne morejo do živega, a omenjena islamista ga nista imela, čeprav sta bila rojena v Göttingenu. V primeru alžirskega obtoženca je sodišče zahtevalo dokaze, da mu v njegovi uradni domovini ne grozi mučenje ali nečloveško ravnanje, in meseci so pretekli, preden so pristojne alžirske oblasti poslale potrdilo. Mogoče si je predstavljati, da ga v številnih podobnih primerih ne bodo dobili, na izgon obsojeni skrajneži pa se lahko pritožijo tudi na evropsko sodišče za človekove pravice. To je v začetku avgusta preprečilo izgon 18-letnega ruskega skrajneža, čeprav je že bil na poti na letališče.

Neizobraženi migranti

Nemške oblasti se proti nevarnim skrajnežem borijo tudi drugače. Poleg berlinske mošeje Fussilet 33, v kateri se je radikaliziral Anis Amri, so prepovedali še nekaj sumljivih islamskih središč, krepijo obveščevalni nadzor in podobno. Previdnost je potrebna, saj se po velikih ovirah na Balkanu migranti, ki zdaj v veliki večini ne prihajajo več iz Sirije in drugih vojnih območij, prebijajo proti Nemčiji po drugih poteh, v zadnjem času poleg sredozemske prek Italije še posebej po črnomorski.

Nedavno poročilo nemškega zveznega inštituta za poklicno izobraževanje (BIBB) kaže, da so takšni, ki se lahko brez težav vključijo v razvito gospodarstvo, v veliki manjšini, saj naj bi tri četrtine migrantov prišlo s pomanjkljivo izobrazbo ali brez nje. Med somalskimi, eritrejskimi, iraškimi in afganistanskimi priseljenci je takšnih več kot 70 odstotkov, a tudi med sirskimi, pakistanskimi in nigerijskimi več kot polovica. Kot izjemo navajajo Iran, iz katerega »le« 37 odstotkov migrantov nima dobre izobrazbe.

Ob takšnih podatkih je velika nevarnost, da bodo v veliki večini mladi priseljenci moškega spola pristali pred vrati socialnih služb, v zaporih ali celo pri terorističnih organizacijah, čeprav si Nemčija zelo prizadeva za njihovo učenje jezika in integracijo v nemško družbo. Zato je morda še bolj presenetljivo, da kljub milijonu priseljencev leta 2015 ter na stotisoče lani pada priljubljenost nacionalistične Alternative za Nemčijo (AfD), ki med predvolilno kampanjo od vseh kandidatk za bundestag najbolj nasprotuje priseljevanju. Zadnje javnomnenjske raziskave dajejo AfD komaj 7 odstotkov, potem ko je zlasti v nekaterih vzhodnonemških deželah že dosegla dvomestni uspeh.

Številne Nemce so morda streznile zmage nacionalistov v Evropi in svetu, zlasti britanski referendum o izstopu iz Evropske unije ter zmaga Donalda Trumpa na volitvah v ZDA. Prebivalci države, ki se še dobro spomni svojega v nacizem izrojenega nacionalizma in je veliko pridobila z globalnim odpiranjem, tudi sicer manj kot drugi nasedajo obljubam o lepšem življenju v strogih nacionalnih mejah. Raziskava agencije Emnid, objavljena v časopisu Bild am Sonntag, je celo pokazala, da je priseljevanje le za tretjino volivcev pomembna volilna tema, medtem ko jih 75 odstotkov zelo zanimajo enake možnosti izobraževanja za vse otroke, 70 odstotkov revščina med starejšimi, 65 odstotkov varovanje okolja, 62 odstotkov izboljšanje položaja družin in 61 odstotkov lažje pridobivanje stanovanj.

Takšne prioritete odsevajo gospodarsko in politično stabilnost v državi, ki jo večina državljanov vidi kot dobro vodeno, zaradi česar tudi po treh mandatih z visoko priljubljenostjo nagrajujejo konservativno unijo CDU/CSU kanclerke Angele Merkel. V omenjeni javnomnenjski raziskavi je 69 odstotkov vprašanih vendarle prisodilo veliko pomembnost tudi boju proti kriminalu in terorizmu, zato bodo v zadnjih tednih pred volitvami natančno opazovali tudi ukrepe oblasti proti tej vse večji nevarnosti ne le v Nemčiji, ampak v vsej Evropi.