Tiskane izdaje
Nizozemska vlada pod vodstvom premiera Marka Rutteja bo morala po porazu na provincialnih volitvah iskati nova politična zavezništva. Ravnovesje moči v zgornjem domu parlamenta, kjer vlada že pred glasovanjem ni uživala večine, se bo po štirih letih še bolj nagnilo v korist opozicijskih strank.
Svetniki, ki so bili v sredo izvoljeni v 12 provincialnih svetov, bodo imeli zadnjo besedo o tem, kdo bo sedel v 75-članskem senatu.
Vladna koalicija, ki jo sestavljajo Ruttejevi desnosredinski liberalci (VVD) in levo usmerjena stranka dela, se je za potrjevanje zakonov v zgornjem domu do sedaj morala zanašati na glasove opozicijskih strank. Kljub volilnemu uspehu njenih zaveznic bo izid tokratnega glasovanja še dodatno otežil delo Ruttejevega kabineta.
Podpora VVD se je po vzporednih volitvah nizozemske nacionalne televizije zmanjšala za skoraj štiri odstotke v primerjavi z rezultatom, ki ga je zabeležila leta 2011. Še slabše se je odrezala stranka dela (PvdA) Diederika Samsona, ki jo je podprlo 7,3 odstotke manj volivcev kot prejšnjič. VVD bo po napovedih časnika De Volkskrant izgubila tri od šestnajstih poslanskih mest v senatu, medtem ko se bo število predstavnikov njene koalicijske partnerice s 14 zmanjšalo na osem.
Nesporne zmagovalke tokratnih volitev so bile stranke tako imenovane konstruktivne opozicije. Sredinska stranka Demokrati 66, krščanska unija in stranka reform SGP bodo v novi sestavi zgornjega doma parlamenta število svojih predstavnikov z osem povečale na petnajst. Mesto več so pridobili socialisti (SP), ki bodo odslej imeli devet senatorjev: Enako število sedežev bodo zasedali tudi člani skrajno desne stranke za svobodo (PVV) Geerta Wildersa, ki so v primerjavi z 2011 izgubili eno mesto.
Brez delujoče večine
Slabši rezultat, ki sta ga zabeležili VVD in PvdA, je po mnenju analitikov neposredna posledica varčevalne politike, ki je po več letih gospodarske stagnacije šele v zadnjem obdobju začela kazati učinek. Novo razmerje moči v senatu bi utegnilo predstavljati problem za normalno funkcioniranje vlade. Nizozemski finančni minister in vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem je po objavi izidov priznal, da bo njeno delo postalo bistveno težje. Preprost seštevek glasov obeh koalicijskih strank in njunih zaveznic iz opozicije pokaže, da ta nima več delujoče večine. Rutte bo tako moral na svojo stran privabiti še več predstavnikov opozicije, če bo želel v drugi polovici mandata sprejeti kakršne koli konkretne reforme.
Tudi če koaliciji uspe skleniti načelno zavezništvo z nekaterimi od ostalih strank v opoziciji, bo nova večina v senatu težko storila karkoli konkretnega. Andre Krouwel, profesor političnih znanosti na svobodni univerzi v Amsterdamu, je prepričan, da vlada pred volitvami maja 2017 ne bo mogla potrditi nobene obsežne reforme, saj so si mnenja strank glede teh preveč različna. Novo razmerje sil kljub temu ne bi smelo ogroziti obstoja vlade. »Vedno lahko pripravite predlog proračuna brez kakršnih koli reform in ta bo šel gladko skozi parlament.«
Ravno tako ni ne duha ne sluha o kakršnih koli večjih nesoglasjih znotraj koalicije. Liberalna in stranka dela si po besedah strokovnjakov še naprej želita ostati na oblasti.
