Tiskane izdaje
Atene – Grško jutro po »zgodovinski« noči je bilo tiho in umirjeno. Za edini pretres je poskrbel niti ne tako presenetljivi odstop finančnega ministra Janisa Varufakisa, a ta na ponos in dostojanstvo, ki sta se v nedeljo vrnila na grške ulice, ni imel nikakršnega vpliva.
V nedeljo ob desetih zvečer po grškem času, ko je bilo že vsaj poldrugo uro jasno, da je 60 odstotkov Grkinj in Grkov na referendumu zavrnilo varčevalni dogovor s trojko posojilodajalcev, je na osrednjem atenskem trgu Sintagma pred helenskim parlamentom nekaj tisoč ljudi zelo tiho in nenavadno umirjeno proslavljalo večinsko izglasovan OXI, grški ne trojki in obstoječi ekonomski politiki Evropske unije.
Vihrale so grške zastave, nekaj ljudi je prepevalo, sem ter tja je kdo zaplesal, iz zvočnikov se je skoraj sramežljivo oglasila grška himna, mimo parlamenta se je sprehodila povorka privržencev vladajoče Sirize, a ulični prodajalci nad poslom niso bili najbolj navdušeni. Velikanske množice, ki se je v petek udeležila predreferendumskega shoda, tokrat ni bilo. Tudi evforije in močnih čustev, ki tako rada stopnjujejo žejo, ne. Zdelo se je, kot da ljudje želijo iz sebe izdaviti osvobajajoči krik, a dolga leta krize in uničujočih varčevalnih ukrepov so močno vplivala tudi na značilno temperamentno sredozemsko izražanje čustev. Tako kot so ljudje ponotranjili svojo bolečino in travme, so ponotranjili tudi redke trenutke veselja in predvsem zadoščenje. Kajti to, kar je Grčija čutila včeraj zvečer in ponoči, je bilo v prvi vrsti zadoščenje. In to kolektivno.
»Nočem si dopustiti evforije. Sploh ne vem, ali še lahko čutim iskreno veselje. Zadnjih deset dni je bilo izjemno stresnih. Bila sem pesimistka. Mislila sem, da bo Grčija podlegla pritiskom in glasovala za dogovor. Ne vem, kaj zdaj to pomeni. Večinsko smo izrazili svoje nasprotovanje, a nas do zdaj niso jemali resno. Ne vem, zakaj bi nas zdaj. Mislim, da se nam bodo maščevali,« je na ploščadi pred parlamentom dejala Diana, ki je skupaj s prijateljicami prišla izrazit podporo Sirizini vladi. Nekaj časa so mahale z grškimi zastavami in se pogovarjale po telefonih, nato pa so odšle domov. Podobno je bilo tudi drugod po Atenah in drugih grških mestih, ki so na referendumu množično obkrožila ne.
(Včeraj je Grčija trojki in obstoječi ekonomski politiki Evropske unije rekla NE. Foto: JOHN MACDOUGALL/AFP)
Med polnočnim sprehodom po Atenah sem se ustavil v skromnem lokalu, kjer so trije starejši moški ob srkanju piva nemo zrli v televizijski sprejemnik. Šteli so se zadnji glasovi, v studiu so se vrstili različni komentatorji. »To nas bo pokopalo. Konec je. Katastrofa. Banke bodo ostale zaprte še dolgo časa. Zaradi tega bodo propadla številna podjetja. Denarja ni več. Vsi smo dolžni. Evropi. Dobaviteljem. Bankam. Tudi drug drugemu,« je jezno dejal eden izmed moških, ki se ni hotel predstaviti. »Dovolj imam tudi vas, novinarjev. Trosite paniko, imate nas za kretene in lopove,« je pogovor zaključil lastnik manjše trgovine.
»Danes zjutraj čutim večinoma le tesnobo. Slab občutek imam. Vesela sem in presenečena, da je bil dogovor s trojko tako suvereno zavrnjen, a bojim se, da naše demokratične volje v Bruslju ne bodo upoštevali. To bo zelo hitro jasno,« je zjutraj utrujeno dejala atenska prevajalka in urednica Mikela Šartolari, ki je po lastnih besedah kot obsedena do jutra gledala različne televizijske programe, ki so do zadnjega in v en glas podpirali glas za dogovor s posojilodajalci in napovedovali gotovo zmago, niti eden izmed njih pa si zaradi finančnih težav ni mogel privoščiti organizacije vzporednih volitev.
»Ne morem verjeti. Mediji ignorirajo večinsko voljo ljudstva. Še več – napadajo vse, ki so volili drugače. Ves teden so stopnjevali pritisk, napovedovali apokalipso in izhod Grčije tako iz evrskega območja kot iz Evropske unije,« je jezno nadaljevala Mikela, ki po vseh letih družbenega in političnega konflikta upa, da se bo Grčija zdaj kljub vsemu začela povezovati. Popolnoma je namreč jasno, pravi, da se bodo ekonomske razmere kratkoročno zaostrile. »Grčija je svoje povedala. Več od tega ne moremo storiti. Zdaj je na potezi Bruselj, naša vlada pa mora izoblikovati trdna stališča. Skoraj gotovo se bo kmalu začel nov krog pogajanj,« je Mikela dodala v malo bolj umirjenem tonu.
(»Vesela sem in presenečena, da je bil dogovor s trojko tako suvereno zavrnjen, a bojim se, da naše demokratične volje v Bruslju ne bodo upoštevali.« Foto: PUNIT PARANJPE/AFP)
Podobno je razmišljal politični in ekonomski analitik Janis Kimporopolus, ki pravi, da ga je suvereni ne prijetno presenetil. In ne le njega, večinska odločitev Grkov in Grkinj, da zavrnejo varčevalni dogovor, je presenetila čisto vse, ki jih pozna. »Grška družba je na referendumu pokazala, da je daleč pred političnim sistemom. Tudi zelo pred strankami, ki podpirajo vlado. Očitno je, da je velik del Grčije pripravljen na radikalne skoke,« ocenjuje ugledni analitik, ki napoveduje, da bo imel referendumski rezultat posledice za opozicijske stranke, ki utegnejo pasti v resno krizo. Eden od znakov, da se to že dogaja, je nedeljski nočni odstop predsednika Nove demokracije in nekdanjega premiera Antonisa Samarasa. »Vlada in Siriza imata zdaj na voljo politično hegemonijo. Grški posojilodajalci v Grčiji ne morejo več najti 'alternativne vlade'. Zdaj se bodo morali pogajati s Ciprasovo vlado ali pa dovoliti, da se situacija razvije do skrajnosti, in Grčijo poriniti iz območja evra. Če bo trojka nadaljevala z nestrpnostjo do Grčije, ima zdaj Cipras mandate za radikalne poteze,« dodaja Kimporopulus.
Po njegovem mnenju v Nemčiji obstaja močan krog ljudi, ki podpirajo tako imenovani grexit, toda tveganje za evrsko območje in tudi za Evropsko unijo, ki bi jo v tem primeru zajela silovita institucionalna kriza, je preprosto preveliko. »So evropski voditelji pripravljeni prevzeti takšna tveganja, plačati takšno ekonomsko in politično ceno? Počakajmo raje do torka zvečer, ko bo na izrednem vrhu evrske skupine marsikaj precej bolj jasno,« je zaključil Janis Kimporopulus.
