Tiskane izdaje
Tisoč sirskih beguncev je zgodaj popoldne z železniške postaje v Budimpešti, kjer jih je madžarska policija zadrževala že peti dan, krenila na pohod proti Dunaju, a vprašanje je, ali jim bodo oblasti države, ki vse bolj spominja na neke druge čase, sploh dovolile, da se približajo avstrijski meji.
»Razmere so nemogoče. Že pet dni smo ujeti pred postajo. Ne smemo se gibati po mestu. Vlaki v Avstrijo in Nemčijo še vedno ne vozijo. Tisti, ki so odpeljali danes, so se ustavili v namestitvenem 'kampu'. Ljudem so se zlagali v obraz. Kaj se dogaja? Morda veš?« me je danes zgroženo vprašal Said M., učitelj angleščine iz sirske Latakie, eden izmed približno 5000 beguncev, ki jim vlada Viktorja Orbana preprečuje nadaljevanje poti proti Avstriji in Nemčiji.
Za Saidom je strašno dolga pot. Ker so ga skupaj s sedmimi tovariši prekupčevalci v Turčiji prevarali in je ostal brez denarja, je bil primoran dvanajst kilometrov »morske« razdalje med turško obalo in grškim otokom Kos preplavati. V četrtek popoldan je, ujet na železniški postaji Keleti in globoko izčrpan, izvedel, da je v noči iz ponedeljka na torek na poti proti Grčiji utonil njegov najboljši prijatelj. »Ne vem, kaj naredim. Večina ljudi bo danes 'peš' krenila proti Dunaju. Bojimo se policije. Bojimo se, da nas bodo vrgli v taborišča. Kaj smo jim storili?« je nadaljeval oče sedemmesečnega Ahmeda, ki je skupaj z mamo ostal v Turčiji. Saidu se bosta pridružila takoj, ko bo to mogoče. Mogoče?
Begunski pohod proti Avstriji
Medtem ko je madžarski parlament danes začel razpravo o novi, še veliko ostrejši begunsko-priseljenski zakonodaji, ki naj bi jo predvidoma sprejeli v ponedeljek zvečer, je več kot tisoč beguncev iz Budimpešte krenilo proti avstrijski meji. Njihov cilj je 240 kilometrov oddaljen Dunaj. Med njimi ni bilo več sto ljudi, ki so jih madžarske oblasti pod pretvezo, da vlak, na katerega so vstopili v Budimpešti, pelje proti avstrijski meji in naprej proti Nemčiji, v četrtek dopoldan prepeljale v meste Bicske, ki je le štirideset kilometrov oddaljeno od madžarske prestolnice. V času zaključevanja naše redakcije so izčrpani in jezni sirski begunci, ki jih želijo oblasti »vreči« v tako imenovane namestitvene centre, še vedno vztrajali na vlaku. »Nočem v kamp!« »Nočemo vode in hrane, hočemo vlak v svobodo!« so odmevali njihovi kriki, ki so močno spominjali na neke druge čase. Podobno so na neke druge čase spomnili današnji pobegi več sto beguncev iz dveh namestitvenih centrov.
A krikom beguncev – za zdaj – niso prisluhnili ne v Budimpešti, ne v Bruslju, kjer bolj ali manj nemo spremljajo skrajno nehumano postopanje madžarskih oblasti. Te so na svoji 175 kilometrov dolgi meji s Srbijo najprej potegnile bodečo žico, svoj velik protihumanističen projekt pa so Madžari »nadgradili« z blokado gibanja in serijskimi kršitvami osnovnih človekovih pravic. Vrhunec vsega so bile četrtkove rasistične izjave predsednika madžarske vlade v središču evropske birokracije. »Mislim, da se imamo pravico odločiti, da v svoji državi nočemo večjega števila muslimanov,« je v četrtek v Bruslju med drugim izjavil madžarski premier Viktor Orban.
Brez odziva
A Evropska unija – enako velja za Slovenijo – še naprej glasno, skoraj nasilno molči. Kako je mogoče, da smo v Budimpešti in v njenem predmestju priče prizorom, ki ne le simbolno spominjajo na podobe iz druge svetovne vojne? V čigavem interesu je zapiranje madžarskih meja in tako brutalno ravnanje z begunci, ki želijo Madžarsko – tako kot, denimo, Makedonijo in Srbijo – čim hitreje prečiti? Če bi Evropa (pravočasno) udarila po mizi in madžarsko vlado stisnila v kot, bi bilo mogoče celo pomisliti, da gre izključno za Orbanov projekt »notranje radikalizacije« države in družbe. Ker se to ni zgodilo, pa se je skoraj nemogoče ogniti misli, da je uradna Budimpešta le podizvajalka politike nekoga drugega. Madžarska z begunci namreč dejansko počne tisto, kar si preostala Evropa do zdaj – zaradi politične korektnosti in javnih »konvencij« – ni upala dovoliti.
»Odziv Evropske unije na begunsko krizo bo 'odločilen trenutek' za evropski blok. Razdeljena EU bo koristila izključno tihotapcem z ljudem in preprodajalcem,« je danes izjavil direktor Organizacije Združenih narodov za begunce (UNHCR) Antonio Guterres.
Jutri bo prepozno.
