Tiskane izdaje
Pariz – Skoraj osem mesecev po tem, ko so voditelji Francije, Nemčije, Rusije in Ukrajine po maratonskih pogajanjih v Minsku sporočili, da so sklenili mirovni sporazum, v katerega sta privolila tako uradni Kijev kot uporniki, bo tako imenovana normandijska četverica znova sedla za skupno mizo. A vse kaže, da bo srečanje o ukrajinski krizi zasenčilo posredovanje ruske vojske v Siriji.
François Hollande, Angela Merkel, Vladimir Putin in Petro Porošenko bi morali danes govoriti predvsem o 17-mesečni vojni na vzhodu Ukrajine, v kateri je umrlo več kot 8000 ljudi. Čeprav je v zadnjih nekaj tednih na vzhodu države relativno mirno, ključne točke sporazuma ostajajo odprte − med njimi tudi lokalne volitve na območju vzhodne Ukrajine, dostop mednarodnih opazovalcev na območja pod nadzorom upornikov in umik težkega orožja s prve bojne črte in s tem vzpostavitev tamponske cone. V sredo sta sicer sprti strani dosegli dogovor o delnem umiku orožja, ki naj bi potekal v dveh fazah.
(Petro Porošenko in François Hollande. Philippe Wojazer/Reuters)
»Računam na dejstvo, da bo sporazum iz Minska naposled obveljal, kar se do danes žal še ni zgodilo. Smo daleč stran od rešitve, a obstajajo elementi, ki nam vlivajo upanje, da bomo krizo premagali, in kar je najbolj pomembno, trenutno tam ne odmevajo streli,« je včeraj pred odhodom v Pariz povedal Vladimir Putin.
Ena od glavnih tem pogovora naj bi bile sicer lokalne volitve, ki jih oktobra ali novembra v regijah Doneck in Lugansk pod svojimi pogoji načrtujejo uporniki, po mnenju oblasti v Kijevu pa so v nasprotju z zakonom.
Merklova: Sirija in Ukrajina nista povezani
Z vzhoda Ukrajine zadnjih nekaj mesecev resnično poročajo o umiritvi razmer, zato je strah, da bi voditelji zaradi Sirije spregledali ključni trenutek v ukrajinskem mirovnem procesu, toliko večji. »Očitno je, da bo razvoj dogodkov v Siriji vplival na ozračje dolgo načrtovanih ukrajinskih pogovor,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal eden od Hollandovih spremljevalcev.
(Angela Merkel in Vladimir Putin. Foto: Etienne Laurent/Reuters)
Agencija še poroča, da se ukrajinska stran boji, da bo Putin kot vse pomembnejši igralec v Siriji izkoristil priložnost za omilitev sankcij proti Rusiji. »Seveda je treba dogovor iz Minska v celoti implementirati, a je treba korak za korakom umakniti tudi sankcije. Potrebovali bomo Moskvo, ne le v Siriji, ampak tudi pri reševanju drugih številnih konfliktov po svetu. In Rusija potrebuje nas,« je za nemški Spiegel povedal nemški podkancler Sigmar Gabriel.
Iz urada Angele Merkel so sicer sporočili, da sirska in ukrajinska kriza nista povezani.
Hollande predstavil Putini tri pogoje
Putin je dan v Parizu začel s srečanjem s Hollandom, s katerim sta imela po poročanju Reutersa poglobljeno razpravo o razmerah v Siriji. Pomočnik francoskega predsednika je po srečanju dejal, da sta voditelja v dobri uri poskušala zmanjšati politične razlike, ali jim a je to tudi uspelo, ni pojasnil. Je pa Hollande Putinu menda jasno predstavil tri pogoje, pod katerimi je Francija pripravljena podpreti rusko posredovanje v Siriji: tarča napadov naj bo le Islamska država ali Al Kaida, treba je poskrbeti za varnost civilistov, politična tranzicija v državi pa mora potekati brez ruskega zaveznika predsednika Bašarja al Asada.
Reuters ob tem dodaja, da je bilo srečanje med voditeljem hladno in resno.
Putin se je ločeno sestal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel. Hollande se je medtem srečal tudi z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom, ki je francoskega kolega povabil v Ukrajino, ta pa je povabilo tudi sprejel.
(Zlatko Šabič. Foto: Blaž Samec/Delo)
Šabič za STA: Putin je presodil, da lahko z napadi na IS v Siriji potegne več koristi
Profesor mednarodnih odnosov Zlatko Šabič vključevanje Rusije v boj proti IS vidi kot rezultat presoje ruskega predsednika Vladimirja Putina, da lahko iz tega potegne trojno korist – da je prepoznan kot eden izmed legitimnih igralcev na Bližnjem vzhodu, da EU prisili v določen pragmatizem glede Ukrajine in da ponovno vzpostavi dialog z velesilami.
In sicer bi to dosegel kot enakopraven partner v skupini držav, ki so primarno odgovorne za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, kar nenazadnje zapisuje tudi Ustanovna listina ZN, je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil Šabič, ki se sicer označuje za povsem zunanjega opazovalca.Kot je dodal, se EU zaradi vojne v Siriji sooča z begunsko krizo, Putin pa je presodil, da jo lahko s posredovanjem proti IS v tej luči prisili v določen pragmatizem glede Ukrajine.
»To slednje je za nas, državljane EU, še posebej pomembno. Morda predsednik Putin računa, da se bo EU morala odločiti, kaj ji je prioritetnega pomena: nadaljevati svojo politiko do Ukrajine in še naprej iskati učinkovite načine za naslavljanje begunske krize ali pa zajeziti val beguncev iz Sirije in drugih razsutih držav v regiji ter iskati, recimo temu, 'sprejemljive poti sodelovanja' z Rusijo v zameno za njeno aktivno vlogo pri umiritvi situacije v Siriji do te mere, da bo lahko Unija usmerila dovolj ekonomskih spodbud v regijo, da se nesrečniki ne bodo odločali za pot v Evropo,« ugotavlja Šabič.
Profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski fakulteti za družbene vede sicer ne ve, v kolikšni meri je Putin dejansko delal tovrstne kalkulacije in ali se mu izračuni izidejo, ne bi pa bil presenečen, da razmišlja v tej smeri.
»Že zdaj pa lahko trdim, da je, še enkrat več, veliko odvisno od tega, kako se bo postavila EU. Nobena skrivnost ni, da je EU tudi v očeh Rusije videna kot šibak akter, saj zelo težko, če sploh, sprejema enotne politike do vseh kriznih vprašanj, ki nenazadnje ogrožajo celo njeno lastno stabilnost,« dodaja.
