V pripravi zračni most za begunce iz Turčije

V živo: Turčija bo dobila status varne države. To je eden od pogojev, da bodo lahko začeli vračati migrante in begunce.

Thu, 10.03.2016, 09:00; spremenjen: 19:30

V ZN zaskrbljenost zaradi dogovora EU-Turčija

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Zeid Raad al Husein je izrazil zaskrbljenost nad dogovorom med Brusljem in Ankaro o vračanju prebežnikov. Dogovor bi lahko namreč po njegovem mnenju vodil do nezakonitega kolektivnega izgona prebežnikov iz Grčije v Turčijo.

Bruselj – Notranji ministri Evropske unije v Bruslju razpravljajo o nerešenih vprašanjih v krizi s prebežniki: praktični izvedbi dogovora o vračanju prebežnikov iz EU v Turčijo, vzpostavljanju evropske mejne in obalne straže ter izvajanju načrta o premestitvi beguncev znotraj Unije. Znotraj EU se kažejo kar huda nesoglasja in razprtije.

Dogajanje spremljamo v živo:

***

19.29: Notranji ministri EU so zadržani glede nedavnega migracijskega dogovora s Turčijo, saj zadnje postavljene zahteve pomenijo bistven odstop od dosedanjih razprav in tistega, kar je bila Unija doslej pripravljena ponuditi, je v Bruslju povedala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.

17.35: Članice EU bi morale zagotoviti, da iz Grčije in Italije vsak mesec premestijo 6000 beguncev, je danes v Bruslju pozval evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos.

Od predvidenih 160.000 premestitev so jih članice doslej izvedle le 885, je znova opozoril komisar in izpostavil, da več držav ni ponudilo še niti enega samega mesta v okviru načrta za premestitev.

Turčija je danes sicer sprejela večje število migrantov iz Grčije, je danes sporočilo grško ministrstvo za civilno zaščito. Grčija je tako Turčiji vrnila 81 nezakonitih migrantov iz Pakistana, Maroka, Alžirije in Tunizije.

15.57: Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je opozorila, da se nadzor na notranjih schengenskih mejah ne bi smel postavljati »na zalogo«. Avstrijski nadzor na meji s Slovenijo je označila za odvečen. Pri makedonsko-grški meji je opozorila, da se begunski tok ne bi smel razpršiti po regiji, saj bi grozila destabilizacija Balkana. Ministrica sicer pravi, da so njeni številni kolegi pohvalili Slovenijo, ker je pri zapiranju balkanske poti »sprejela težke, a prave odločitve«.

14.55: Evropska komisija je sporočila, da bo za nujne ukrepe v zvezi z migracijami in azilnimi postopki v EU letos namenila dodatnih 275,5 milijona evrov, piše STA. Sredstva bodo dodeljena skladu za azil, migracije in vključevanje (AMIF) ter skladu za notranjo varnost (ISF) za financiranje nujnih ukrepov v državah članicah za obvladovanje begunske krize.

14.45: Nizozemski minister za migracije Klaas Dijkhoff je pojasnil, da ima dogovor s Turčijo in rešitev eden za enega v njem zgolj začasno naravo. Z njim naj bi ustavili tihotapljenje in neregularni tok migrantov. Šele nato naj bi prišla na vrsto trajna shema s Turčijo na podlagi delitve bremen, ki bo vključevala preseljevanje beguncev v večjem obsegu. To bi bil nekakšen zračni most za več 100.000 beguncev iz Turčije. Članice bi v projektu sodelovale prostovoljno. Glede tega je sicer v koaliciji voljnih pod vodstvom Nemčije − skupini se je pridružila tudi Slovenija − že potekalo več razprav, a konkretnih rezultatov še ni bilo.

13.30: Analiza našega dopisnika iz Bruslja Petra Žerjaviča 

Načrt EU in Turčije, ki je bil zasnovan v ponedeljek in bo po ureditvi podrobnosti predvidoma potrjen na vrhu EU prihodnji teden, v očeh njegovih zagovornikov velja za prelomnico v bitki z begunsko krizo. Z njim naj bi zagotovili vračanje nadzora nad zunanjo mejo EU v Grčiji. Tega ni mogoče narediti brez sodelovanja s Turčijo. S politiko vračanja vseh prebežnikov z grških otokov bi odvrnili begunce in migrante, da se sploh odpravijo na pot s pomočjo tihotapcev.

V zameno bi EU − najprej po logiki za vsakega v Turčijo vrnjenega Sirca sprejmemo enega Sirca − v sodelovanju z UNHCR začela sprejemati begunce po zakoniti poti. Pozneje bi lahko sledila še večja operacija preseljevanja, tudi iz Jordanije in Libanona.

Gerald Knaus iz možganskega trusta Evropska iniciativa za stabilnost, ki velja za neuradnega avtorja načrta Merklove in Davutoğluja, je prepričan, da bi z njegovim uresničevanjem spet vzpostavili nadzor nad begunskim tokom. Z milijardami iz EU bi lahko beguncem zagotovili boljše življenje bliže njihovi domovini.

»Kljub številnim upravičenim kritikam in številnim težavam moramo priznati, da se je Turčija pri begunskem vprašanju vedla veliko bolje kot številne članice EU,« je Knaus povedal za Mainpost. Obljubljeno vizumsko liberalizacijo vidi tudi kot instrument, s katerim bi lahko zagotavljali, da bo Turčija izpolnjevala obljube.

Izhodišče rešitve je, da so begunci v Turčiji dovolj zaščiteni pred vojno in terorjem. Pravni temelj vračanja bi bila razglasitev Turčije za varno tretjo državo. To je zapleteno pravno vprašanje. Po evropskih azilnih predpisih (38. člen direktive) je država lahko razglašena za varno tretjo državo, če med drugim spoštuje načela nevračanja (beguncev, denimo, na vojna območja) in zagotavlja zaščite skladno z ženevsko konvencijo.

Kritiki opozarjajo, da Turčija obeh pogojev ne izpolnjuje. Za Turčijo velja geografska izjema, saj uradno zagotavlja »ženevski« status le beguncem iz Evrope. Tudi pogoja o nevračanju beguncev z vojnih območij menda Turčija ne izpolnjuje.

Tako v evropski komisiji kot v nizozemskem predsedstvu EU ne pričakujejo večjih težav, češ da se bodo podrobnosti uredile v dneh pred vrhom. Vsekakor naj ne bi bilo množičnega vračanja beguncev iz Grčije, marveč zgolj individualni postopki.

Drugi del prihodnje kupčije z Ankaro je preselitev večjega števila beguncev neposredno iz Turčije v EU. Glede tega je že potekalo več pogovorov v okviru koalicije voljnih, omenjalo se je število več 100.000, preboja še ni bilo.

12.30: Makedonske oblasti načrtujejo zaprtje sprejemnega centra za prebežnike v Gevgeliji ob meji z Grčijo, ki so ga odprli avgusta lani. V zadnjih 72 urah sicer grško-makedonske meje pri Gevgeliji ni prečkal noben prebežnik.

V begunskem centru v bližini Idomenija. Foto: Visar Kryeziu/AP Pictures

12.24: Grški minister za migracije Janis Muzalas je znova kritičen do »enostranskih dejanj« Avstrije in višegrajskih držav v migracijski krizi, piše STA. Pozval je k solidarnosti, odgovornosti in spoštovanju temeljnih evropskih vrednot.

Grčija po njegovih besedah zahteva takojšnjo uveljavitev akcijskega načrta s Turčijo, zlasti procesa ponovnega sprejemanja prebežnikov iz Grčije v Turčijo, ter zavezanost članic k izvajanju načrtov o premestitvi in preselitvi beguncev.

12.15: V očeh nemškega notranjega ministra Thomasa de Maizièra kritike Amnesty International in drugih organizacij glede zadnjega ravnanja EU v bitki z begunsko krizo niso utemeljene. »Predlog, da lahko kar vsakdo pride v Evropo, sploh ne more obveljati.«

11.52: Znotraj EU se kažejo kar huda nesoglasja in razprtije. »Narediti moramo vse, da se Donald Tusk in tudi Angela Merkel dobro počutita v EU,« je opozoril Jean Asselborn, luksemburški zunanji minister, ki je pristojen tudi za migracije.

Kanclerka Merklova je pred ponedeljkovim vrhom EU v navezi s turškim premierom Ahmetom Davutoğlujem pripravila načrt EU-Turčija. V kovanje načrta predsednik evropskega sveta Tusk in tudi številne druge članice niso bili vključeni. Z njim tudi pred vrhom niso bili seznanjeni. Po drugi strani si je Tusk proti željam Merklove prizadeval za čimprejšnje zaprtje balkanske poti. Tudi grški premier Aleksis Cipras je Tusku navrgel, da ne dela v imenu vseh 28 članic EU, kar naj bi bila njegova naloga.

11.49: Turčija ne bo sprejemala prebežnikov, ki so že na grških otokih, je danes povedal turški minister za zadeve EU Volkan Bozkir. Opozoril je tudi, da Turčija ne bo sprejemala neomejenega števila migrantov. Kot je pojasnil po navedbah STA, bo Turčija v primeru sporazuma z EU o ponovnem sprejemu sprejela več tisoč ali več deset tisoč, ne pa več sto tisoč ali več milijonov prebežnikov.

11.31: Nemški notranji minister Thomas de Maizière je napovedal, da bo Turčija dobila status varne tretje države. To je eden od pogojev, da bi v skladu z načrtom EU in Ankare v Turčijo lahko začeli vračati ne samo gospodarske migrante, marveč tudi begunce.

Rešitev, po kateri bi najprej vrnili vse prebežnike in nato iz Turčije organizirano sprejeli Sirce, je v njegovih očeh uničenje poslovnega modela tihotapcev. »Ti so bili doslej zmagovalci in vsi drugi poraženci,« je opozoril,

Ne glede na težak položaj Grčije, v kateri se je po podatkih Aten nakopičilo že več kot 40.000 migrantov in beguncev, je de Maizière opozoril, da je število prebežnikov v primerjavi s številom prebivalcev še vedno krepko nižje kot v Nemčiji, Avstriji ali na Švedskem. Grčiji bo zagotovljena pomoč, tudi za vračanje ljudi v Turčijo. To je po njegovih besedah najpomembnejša naloga. Glede položaja v Idomeniju je opozoril, da je Grčija že pripravila nastanitvene centre v njegovi bližini, v katere bi se lahko begunci preselili.

V Nemčijo po zaprtju sicer prihaja več kot desetkrat manj prosilcev kot v času najbolj intenzivnega toka. »Želimo, da tako ostane trajno,« je še povedal.

11.11: Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je povedala, da bodo ne glede na zaprtje balkanske poti in načrt evropske komisije o odpravi nadzora na notranjih schengenskih mejah do konca leta vztrajali pri svojih ukrepih. »Izhodišče za odpravo nadzora na notranjih mejah je zanesljiv nadzor zunanje meje (v Grčiji). Moramo še počakati,« je povedala.

Napovedala je, da ne glede na kritike balkanska begunska pot ostaja zaprta. »Nenadzirana pot čez Balkan mora postati zgodovina,« je povedala. Do kupčije EU s Turčijo ima zadržke. »Tri dni prej je zaprla časopis. Nato pride v Bruselj s seznamom želja, tudi za odpravo vizumov,« je kritizirala Avstrijka. Po njenih besedah bi se morali vprašati, ali se ne odrekamo lastnim vrednotam.

11.07: Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je ob prihodu na zasedanje notranjih ministrov EU v Bruslju posvaril pred odpiranjem novih migracijskih poti. Če hočemo zapreti smrtonosna in nezakonita stranska vrata, moramo odpreti varno in zakonito okno, sicer bodo migranti in brezsrčni tihotapci poskušali najti nove poti, je dejal po navedbah STA.

Na odpiranje novih poti sta opozorila tudi nizozemski minister za migracije Klaas Dijkhoff in italijanski notranji minister Angelino Alfano. Zadnji je pri tem izrecno poudaril, da je treba rešiti libijsko vprašanje.

Prizor iz Idomenija. Foto: Vadim Ghirda/AP Pictures

***

Bruselj − Notranji ministri Evropske unije bodo danes v Bruslju razpravljali o nerešenih vprašanjih v krizi s prebežniki: praktični izvedbi dogovora o vračanju prebežnikov iz EU v Turčijo, vzpostavljanju evropske mejne in obalne straže ter izvajanju načrta o premestitvi beguncev znotraj Unije, piše Slovenska tiskovna agencija. Slovenijo bo zastopala ministrica Vesna Györkös Žnidar.

Voditelji so se na vrhu EU in Turčije v začetku tedna dogovorili, da bo Turčija sprejela nazaj vse nove migrante brez potrebe po mednarodni zaščiti, ki so prišli na grške otoke z njenega ozemlja, ter vse nezakonite migrante, ki jih prestrežejo v turških vodah. Za vsakega Sirca, ki ga bo Turčija sprejela z grških otokov, naj bi iz Turčije v Unijo preselili drugega sirskega begunca. Sporočilo: nezakonita pot v Evropo se ne izplača.

Dogovor, ki je tarča očitkov, da ni v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, nameravajo izpiliti do vrha Unije prihodnji četrtek in petek. Dokončnih odločitev tako danes najverjetneje ne bo, predvidena je le razprava o nekaterih praktičnih vidikih vračanja, piše STA.

Danes je pričakovati tudi nov poziv k pospešitvi izvajanja načrta za premestitev beguncev iz Grčije in Italije v druge članice Unije, dodaja STA. Od predvidenih 160.000 so jih članice doslej premestile le 885. Slovenska vlada bo o premestitvi prvih beguncev razpravljala danes. Premier Miro Cerar je v ponedeljek v Bruslju napovedal, da bo Slovenija prvih 40 do 50 premeščenih beguncev sprejela aprila.

Ministri ta notranje zadeve bodo razpravljali tudi o vzpostavljanju evropske mejne in obalne straže, ki naj bi začela delovati najpozneje septembra in naj bi imela stalno na voljo 1500 pripadnikov, ki bi jih bilo mogoče namestiti v treh dneh, dodaja STA. Slovenija bo po neuradnih informacijah po trenutnem osnutku razporeditve od predvidenih 1500 pripadnikov prispevala 35 oseb. Za primerjavo: Avstrija jih bo prispevala predvidoma 34, Nemčija pa največ, 225.