Nov bruseljski dogovor: Srbski sodniki in tožilci na Kosovu

Zadnji krog dialoga med Beogradom in Prištino je rodil sporazum o vzpostavitvi edinstvenega pravosodnega sistema za celotno Kosovo

Objavljeno
10. februar 2015 17.58
*reu* SWITZERLAND/
Vili Einspieler, zunanja politika
Vili Einspieler, zunanja politika

Bruseljski sporazum o pravosodju, ki sta ga včeraj parafirala srbski in kosovski premier, bo omogočil Prištini, da vzpostavi enoten pravosodni sistem na celotnem Kosovu. Beograd bo dobil srbske sodnike in tožilce v severnem delu Kosovske Mitrovice, Zubinom Potoku in Leposaviću.

Dolga noč v Bruslju je po skoraj deset mesečni prekinitvi dialoga med Srbijo in Kosovom prinesla sporazum o pravosodju, ki predvideva, da bo predsednik sodišča v severnem delu Kosovske Mitrovice Srb. Kot še izhaja iz sporazuma, bodo Srbi imeli večino sodnikov na severu Kosova, število tožilcev bo enako, medtem ko bo v južnem delu Kosovske Mitrovice 14 sodnikov Albancev, enajst pa Srbov.

Srbski premier Aleksandar Vučić je ocenil, da predstavlja uspeh v dialogu s Prištino nov zagon na evropski poti Srbije in Srbov. Hkrati je izrazil upanje, da bo Srbija v prihodnjih mesecih odprla prva poglavja v pogajanjih za članstvo v EU. Berlin je namreč doslej nasprotoval pobudi, naj Beograd odpre za spodbudo vsaj katero manj zahtevno poglavje, ker od njega zahteva, naj najprej izpolni vse že dosežene dogovore v Bruslju.

Priština gluha za premoženjska vprašanja

Po mnenju Vučića je srbska stran v težkih pogajanjih dosegla maksimum, ki je možen v danih okoliščinah. Prištinska delegacija je zahtevala ukinitev civilne zaščite na severu Kosova in odstranitev »Parka miru« na mostu čez Ibar, ki deli severno in južno Kosovsko Mitrovico. Srbska delegacija se o teh temah ni hotela pogovarjati, tako kot kosovska stran ni hotela ničesar slišati o formalni vzpostavitvi skupnosti srbskih občin, ki je za Beograd prednostno vprašanje, ali Rudarskem kombinatu Trepća. Sklenil je z besedami, da so po njegovem storili same dobre stvari za srbski narod, obnašanje Srbije pa bo ocenjeno pozitivno.

Kosovski premier Isa Mustafa je izpostavil, da je dogovor pomemben za Kosovo, ker je s sporazumom zagotovljen edinstven pravosodni sistem za celotno Kosovo. Po njegovih besedah bodo nadaljevali z dialogom o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na integracijo vseh delov ozemlja in na kosovsko suverenost na celotnem ozemlju. V zvezi z vzpostavitvijo temeljnega sodišča za sedem občin v skladu z zakonom o sodiščih na Kosovu ter ustanovitvijo urada tožilstva, ki bo delovalo na severu Kosova, je še povedal, da bosta obe strani imeli svoje sodnike in tožilce, niso pa še sprejeli odločitve o delitvi kazenskih zadev.

Beograd še ni za ukinitev civilne zaščite

Mustafa je pojasnil, da je Priština vztrajala na načrtovani ukinitvi civilne zaščite na severu Kosova, ker brez rešitve tega problema ni možno nadaljevati dialog o drugih vprašanjih. Po njegovem je treba odpreti tudi most čez reko Ibar, ker je potrebno zagotoviti svobodo gibanja. Mustafa je še povedal, da je v fazi reševanja energetika in začetek uresničevanja telekomunikacijskega načrta, po katerem naj bi Kosovo od Mednarodne unije za telekomunikacije dobilo svojo mednarodno klicno številko.

Dialog o normalizaciji odnosov med Prištino in Beogradom je prvič potekal ob posredovanju nove zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini, doslej pa je potekalo že 23 krogov pogovorov med Srbijo in Kosovom. Mogherinijeva je menila, da je s sporazumom o pravosodju zaprto ključno poglavje implementacije bruseljskega sporazuma, ki bo v resnici izboljšalo življenje ljudi na terenu. Kot je še povedala, sta se oba premierja strinjala, da bosta sodelovala pri reševanju vseh regionalnih vprašanj, kot je trenutno vroče vprašanje nezakonite migracije s Kosova. Mogherinijeva je izrazila tudi podporo obema premieroma, ki ju je morala, kot je pojasnila pred srečanjem, najprej prisiliti, da sta sedla za isto mizo, za nadaljnji napredek na poti v EU.

Nezakonite migracije so problem regije

Vučić je o nezakonitih migracijah govoril še s komisarjem za evropsko sosedsko politiko in pogajanja o širitvi Johannesom Hahnom, ki je menil, da gre za vprašanje, ki ni povezano z liberalizacijo vizumskega režima. Po njegovem je rešitev v izboljšanju gospodarskega in socialnega položaja v najmlajši evropski državi, da bodo ljudje, ki večinoma ne želijo zapustiti svojih domov in družin, hoteli ostati in živeti na Kosovu. Kot je poudaril, to velja za celotno regijo.

Vučić je pojasnil, da Srbija glede nezakonitih migracij tesno sodeluje s sosednjimi državami kot na primer z Madžarsko, zlasti pa z Nemčijo. Kot je menil, ne gre za vprašanje, s katerim bi si morala posebej razbijati glavo Srbija, ki spoštuje svobodo gibanja. Kaj sta o nezakonitih migracijah izrekla Hahn in Mustafa, glede na to, da se v zahodno Evropo s Kosova vsak dan odpravi več deset avtobusov s prebivalci Kosova, je ostalo zavito v tančico skrivnosti.

Pred srečanjem je direktor srbskega vladnega urada za Kosovo in Metohijo Marko Đurić izjavil, da srbska delegacija, ki je žrtev pritiskov s strani posameznih držav, ne bo odstopila od boja za skupnost srbskih občin in rešitve vprašanja srbskega premoženja na Kosovu. Najbrž je imel v mislih tudi ameriškega veleposlanika v Beogradu Michaela Kirbyja, ki je poudaril, da mora Srbija trenutno rešiti veliko pomembnejša vprašanja kot je njeno premoženje na Kosovu. Po njegovem bo tudi premoženjsko vprašanje prišlo na vrsto, vendar mora Srbija najprej uresničiti dogovore, ki jih je dosegla s Kosovom v Bruslju.