Nov referendum o neodvisnosti neizogiben

Škotski nacionalisti si želijo izvesti nov referendum o neodvisnosti še pred predvidenim izstopom Združenega kraljestva iz Evropske unije, najverjetneje jeseni 2018 oziroma spomladi 2019. Verjetnost, da jim bo britanska vlada to dovolila, je majhna.

Regionalni parlament v Edinburgu je zaradi dogodkov v britanski prestolnici včeraj prekinil razpravo in prestavil napovedano glasovanje o izvedbi novega referenduma o neodvisnosti Škotske. Nov datum glasovanja še ni znan, pričakovati je, da bo zakonodajni organ ob naslednji priložnosti potrdil predlog, ki ga je vložila v obravnavo vladajoča Škotska narodna stranka (SNP). Po predlogu bi Škoti o vprašanju neodvisnosti odločali v dveh letih.

London je zadnji teden odločno zavrnil možnost razpisa novega referenduma pred koncem izstopnih pogajanj z EU. Toda prva ministrica in vodja SNP Nicola Sturgeon vztraja, da britanska vlada ne more ignorirati volje predstavniškega organa, in poudarja, da bi to uničilo zaupanje med narodi, ki so del Združenega kraljestva.

Popularna in zelo učinkovita političarka je lahko prepričana, da bo regionalni parlament potrdil vse, kar bo predlagala. Njena stranka v 129-članskem holyroodu sicer nima večine, a se pri vprašanjih, povezanih z neodvisnostjo, lahko brez težav zanese na podporo vsaj ene od manjših strank. Proti predlogu bosta po pričakovanjih glasovali druga in tretja največja stranka v parlamentu, konservativci in laburisti, ki sta med dvodnevno razpravo poskusili pokazati nedoslednost in dvoličnost SNP pri vnovičnem problematiziranju vprašanja, o katerem so se Škoti na referendumu izrekli že septembra 2014. Njegov izid je bil nedvoumen: 45 odstotkov za, 55 proti ­neodvisnosti.

SNP je takrat obljubila, da je vprašanje rešeno vsaj za eno generacijo, a je na zadnjih regionalnih volitvah v svoj program kljub temu vključila zavezo o izvedbi novega glasovanja v primeru bistvenih sprememb v položaju Škotske. Izid referenduma o izstopu iz EU, na katerem je 62 odstotkov Škotov glasovalo proti brexitu, je škotski vladi po mnenju Nicole Sturgeon­ dal »nedvomen demokratični ­mandat« za uresničitev ­predvolilnih obljub.

Čakanje na pravi trenutek

Med včerajšnjo redno tedensko sejo britanskega parlamenta je podpredsednik SNP Angus Robertson napadel premierko Thereso May, ker do zdaj ni hotela privoliti v razpis novega referenduma in ker pred uveljavitvijo 50. člena lizbonske pogodbe ni dosegla soglasja s Škotsko o načinu in pogojih izvedbe brexita. Theresa May mu je odvrnila, da so škotski volivci pred dvema letoma glasovali, da bodo še naprej ostali del skupne države. Britanci so nato glasovali za izstop iz EU. »Mi spoštujemo izid obeh glasovanj, vi ne spoštujete nobenega,« je poudarila.

Njena defenzivna drža za zdaj deluje prepričljivo. Toda britanska vlada se zaveda, da je nov referendum o škotski neodvisnosti neizogiben. Že tako napeti odnosi z Edinburgom se bodo zaradi glasovanja v škotskem parlamentu verjetno še zaostrili. Theresa May bo poskusila počakati z referendumom na najboljši možen trenutek, morda celo na leto 2021, ko bodo naslednje regionalne volitve, v upanju, da bo SNP takrat dosegla slabši rezultat, kot ga je lani. Toda jasno je, da s soglasjem ne bo mogla odlašati v nedogled.

Podpora škotski neodvisnosti je po ugotovitvah raziskovalcev v zadnjih letih vztrajno naraščala in pri 46 odstotkih dosegla rekordno raven. Toda rezultati javnomnenjskih raziskav so pokazali, da bi bil rezultat novega referenduma o neodvisnosti verjetno podoben prejšnjemu. Pomenljiv je tudi porast evroskepticizma, ki je na Škotskem danes bolj prisoten, kot je bil v času referenduma o EU, je pokazala raziskava, ki jo je objavil inštitut NatCen. SNP, ki je kot alternativo obstanku v Združenemu kraljestvu dolgo ponujala članstvo samostojne Škotske v EU, bo morala dobro razmisliti, ali je ta alternativa še dovolj privlačna za škotske volivce.