Nova fronta med Grčijo in Nemčijo – reparacije

Atene ne izključujejo zaplemb nemškega premoženja, če Berlin ne bo pristal na izplačilo odškodnin.

Objavljeno
11. marec 2015 17.55
GREECE-PARLIAMENT-POLITICS
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin - Šest tednov po ­nastopu vlade skrajno leve Sirize­ in desnih nacionalističnih­ ­Neodvisnih Grkov Grčija­ vse bolj zaostruje odnose z Nemčijo.­ Od osrednje evrske in evropske države zahtevajo nove odškodnine za zločine iz druge svetovne vojne ter celo grozijo z zaplembo nemškega premoženja v državi.

Za Grčijo Aleksisa Ciprasa je bilo nasprotovanje nemškemu videnju reševanja evrske krize že doslej véliki ideološki spopad sodobnosti.­ Vera, da so za njihove težave najbolj krive »pogoltne« nemške in druge banke, je popolnoma nasprotna prepričanju Nemčije in drugih evrskih držav, da so si Grki z nenadzorovanim zadolževanjem in prikrivanjem statistik najbolj škodili sami. Če so v drugih evrskih prestolnicah upali, da bodo s konkretnim obravnavanjem težav tudi sedanjo atensko vlado prisilili­ v soočenje z lastnim škodljivim gospodarskim in državnim obnašanjem, grške zahteve po nemških vojnih odškodninah še bolj zapletajo odnose med najbolj zadolženo državo območja evra in največjim porokom njenega reševanja.

Osupli Nemci

Pristojni odbor grškega parlamenta, v katerem so zastopane vse parlamentarne stranke, zahteva ponovno preučitev vprašanja odškodnin iz časov druge svetovne vojne, med katero je nacistična vojska ubijala in uničevala v grozljivem obsegu ter si povrhu vsega od centralne banke vzela posojilo za plačevanje zasedbe. Zahteve preučuje tudi grško vrhovno sodišče, Nemci pa so 70 let po koncu druge svetovne vojne osupli. Ne morejo si predstavljati, kaj bi se zgodilo z evropsko enotnostjo, če bi Grčiji sledile tudi druge žrtve nacističnega nasilja, potem ko je Zahodna Nemčija že v petdesetih in šestdesetih letih minulega stoletja vrsti držav in tudi Grčiji izplačala odškodnine. To poglavje je po njihovem prepričanju zapečatila tudi pogodba o združitvi Nemčij.

Grki vidijo novejšo zgodovino povsem drugače. »S tem izkazujemo čast žrtvam druge svetovne vojne in nacizma ter grškemu odporu,« je zahtevo po vojnih odškodninah upravičil premier Cipras ter obtožil nemško vlado, da z »jurističnimi triki« preprečuje nova pogajanja. Voditelj Sirize poudarja, da je pod nacizmom trpel tudi nemški narod in so mu po drugi svetovni vojni »po pravici« pomagali z odpustitvijo dela dolgov, tako da se je spet lahko postavil na noge. Grčiji so upniki že odpustili 100 milijard evrov, odgovarjajo nemški kritiki.

Brezupen primer

Uradno še ni znano, koliko denarja naj bi od Nemčije zahtevala Grčija, slišati je o vsotah med 11 in več kot 300 milijardami evrov. Posebni pooblaščenec za odškodnine in nekdanji evropski parlamentarec Jorgos Hacimarkakis, ki ga je imenovala že prejšnja konservativna vlada, predlaga le odlog vračanja dolgov za od 50 do 70 let. »Vedno novi reševalni paketi in dolgovi se morajo končati,« verjame. »Položaj žal danes ni skorajda nič boljši kot pred petimi leti.« Nemški kritiki odgovarjajo, da se je gospodarski položaj v minulem letu že izboljšal, znižala se je celo brezposelnost, in če bi Grčija nadaljevala reforme, bi se znova lotili tudi vprašanja dolgov. Namesto tega je nova vlada s protireformno retoriko pregnala morebitne tuje in domače investitorje ter zajezila davčni pritok, potem ko so se številni Grki že sprijaznili s koncem nacionalnega športa neplačevanja davkov.

Na severu Evrope je slišati vse glasnejše očitke, da je Grčija Aleksisa Ciprasa brezupen primer tudi zaradi zgodovine, a ne tiste iz časov druge svetovne vojne. Že dolgo pred Wolfgangom Schäublejem in Angelo Merkel je Grčijo neuspešno reševal bavarski princ Otto von Wittelsbach, potem ko so kmalu po pridobitvi neodvisnosti prav zaradi načrtov posodobitve državne uprave in gospodarstva ubili prvega predsednika Joanisa Kapodistriasa. Kasneje so iz države nagnali tudi Otta ter obračunali z domačimi liberalnimi elitami. Grčija se ni izkazala niti v latinski denarni uniji, ki je sledila. Po nenadzorovanem tiskanju denarja so morali večkrat razglasiti državni bankrot. Se zgodovina ponavlja?

Grčija ima v rokah še vrsto adutov, v skrajnem primeru ji nekateri vidni zahodni ekonomisti predlagajo celo nekakšno notranjo devalvacijo, ki je v Berlinu in Bruslju ne bi mogli preprečiti, saj evrski dokumenti ne predvidevajo izstopa ene od članic. Sedanja grška vlada ni skrivala, da si želi z uporništvom proti »varčevalnemu diktatu« spremeniti Evropo, nemški ekonomisti pa še niso pozabili, da je raziskava Evropske centralne banke iz leta 2010 pokazala, da ima »medianski« Grk precej več osebnega premoženja od tako merjenega povprečnega Nemca.

Ob hitrem slabšanju sedanjega gospodarskega položaja se izteka tudi čas za razumno razpravo. Ne gre le za grške zahteve po vojnih odškodninah, nacionalistični obrambni minister Panos Kamenos grozi tudi s spuščanjem desettisočev beguncev, med katerimi ne izključuje teroristov, v Nemčijo in druge evropske države. Pravosodni minister Nikos Paraskevopulos pa brez dogovora o vojnih odškodninah namiguje na zaplembe nemških nepremičnin v Grčiji, čeprav je v primeru nesrečne vasi Distomo, v kateri so nacisti leta 1944 ubili okrog 300 prebivalcev ter jo požgali do tal, evropsko sodišče za človekove pravice že leta 2002 zavrnilo takšne zahteve.