Tiskane izdaje
Dolgotrajna pogajanja o združitvi Cipra so naletela na novo oviro – voditelj ciprskih Turkov Mustafa Akıncı je odpovedal za jutri načrtovano srečanje s predsednikom ciprskih Grkov Nikosom Anastasiadesom. Kljub novemu zapletu obe strani trdita, da se 22-mesečni mirovni proces, katerega cilj je otok združiti v federacijo, nadaljuje.
Razlog za tokratni zaplet je pred kratkim potrjena zakonodaja, ki je šolam na grški strani Cipra naložila obvezno poučevanje o enosisu oziroma referendumu o priključitvi Cipra Grčiji, ki ga je leta 1950 podprlo 95,7 odstotka volilnih udeležencev. Referenduma so se smeli udeležiti le ciprski Grki. Glasovanje ni imelo nobene pravne teže, se je pa več kot šest desetletij pozneje znašlo v središču spora razdeljenega otoka.
Akıncı je poudaril, da se bodo pogajanja lahko nadaljevala šele, ko bo predsednik Anastasiades sprejel ukrepe, s katerimi bo razveljavil zakonodajo. »Upam, da bodo v najkrajšem možnem času sprejeti potrebni ukrepi in da bo kmalu postavljen nov datum,« je še povedal tiskovni predstavnik Akıncıja.
Anastasiades turškemu kolegu odgovarja, da je zaradi nepomembnega vprašanja ogrozil celotni mirovni proces. »Prvič v zgodovini pogajanj bomo dialog prekinili zaradi nepomembnega in neznatnega incidenta,« je prepričan.
Ob zadnjem ciprskem zapletu so se oglasili tudi iz urada turškega predsednika Recepa Tyyipa Erdoğana. V potrditvi sporne zakonodaje vidijo dokaz, da turška manjšina na Cipru še naprej potrebuje jamstvo varnosti, ki jo zagotavlja prisotnost turške vojske. Na severnem delu otoka je prisotnih več kot 35.000 vojakov. Njena prisotnost je eno ključnih vprašanj v pogajanjih.
Ciper je razdeljen od leta 1974, ko je severni del otoka zavzela turška vojska. Anastasiades vodi mednarodno priznano ciprsko vlado, Akıncı pa predseduje Turški republiki Severni Ciper, ki jo priznava le Turčija.
