Tiskane izdaje
Jutri bodo Poljaki izbirali svoje nove predstavnike v obeh domovih parlamenta, javnomnenjske raziskave pa napovedujejo, da bo opozicijska desničarska stranka Zakon in pravičnost prepričljivo premagala zdaj že osem let vladajočo desničarsko Državljansko platformo.
Do nedelje še vodilno Državljansko platformo, ki je pred štirimi leti zbrala nekaj več kot 39 odstotkov glasov, je pred 14 leti soustanovil prejšnji poljski premier Donald Tusk, ki je pred enim letom postal predsednik evropskega sveta ter vodenje stranke in vlade prepustil 58-letni Ewi Kopacz, dotlej predsedujoči »spodnjemu« domu parlamenta - sejmu.
Državo z več kot 38 milijoni prebivalcev, ki se je kot ena redkih članic Evropske unije izognila finančni krizi, je Državljanska platforma dva mandata vodila v koaliciji z manjšo ljudsko stranko, toda ankete napovedujejo, da tokrat stranki ne bosta uspeli ohraniti večine sedežev v 460-članskem sejmu. Državljanska platfor ma uteg ne dobiti od 15 do 20 odstotkov manj glasov kot na prejšnjih volitvah, ljudski stranki, za katero je pred štirimi leti glasovalo 8,4 odstotka volivcev, pa grozi, da tokrat sploh ne bo prestopila petodstotnega volilnega praga.
Da bodo jutri slavili v opozicijski stranki Zakon in pravičnost, ki sta jo pred 14 leti ustanovila dvojčka Lech in Jarosław Kaczyński, so že maja napovedale predsedniške volitve, na katerih je njihov dokaj neznani kandidat, 42-letni Andrzej Duda v drugem krogu prepričljivo premagal prejšnjega predsednika, dvajset let starejšega Bronisława Komorowskega, ki ga je podpirala vladajoča Državljanska platforma in so mu še na začetku leta javnomnenjske raziskave napovedovale, da bo z več kot dvema tretjinama glasov zmagal že v prvem krogu. Na Poljskem se je zgodil upor generacij, je sp omladi izvolitev novega predsednika komentiral urednik časnika Gazeta Wyborcza Adam Michnik.
Če so javnomnenjske napovedi točne, se bo ta upor na jutrišnjih volitvah odrazil tako, da bo stranka Zakon in pravičnost, za katero je pred štirimi leti glasovalo nekaj manj kot 30 odstotkov volivcev, prejela od pet do deset odstotkov več glasov in za kakih deset odstotnih točk prehitela doslej vodilno Državljansko platformo. Eden od razlogov za ta predvideni uspeh je po mnenju analitikov tudi ta, da se je jezični in zaletavi voditelj Zakona in pravičnosti 66-letni Jarosław Kaczyński prvič po tem, ko je pred petimi leti v letalski nesreči nad Rusijo umrl njegov brat in takratni predsednik države Lech, odločil, da prvo mesto na listi prepusti drugemu, bolj umirjeni in »dolgočasni« 52-letni kandidatki Beati Szydło. Tudi morebitne nove premierke podobno kot novega poljskega predsednika ljudje prej niso dobro poznali, saj je bila doslej njena najvišja funkcija županska: sedem let je bila na čelu svojega domačega 12.000-glavega mesta Brzeszcze na jugu Poljske.
»Poljaki hočejo spremembe, nočejo pa revolucije. Zato je Zakon in upravičnost ubral tako umirjen ton,« je za revijo Spiegel povedal sociolog Jaroslaw Flis iz Krakowa. V nemškem tedniku ugotavljajo, da so se tako gospodarske razmere kot stranka spremenile od časov izpred desetih let, ko sta dvojčka Kaczyński prevzel a tako položaj premiera kot predsednika države ter z lovom na domače komunistične čarovnice in zaostrovanjem odnosov z Nemčijo iz svoje države, mlade evropske članice, naredila glavnega povzročevalca težav v EU.
Mednaslov
Na Poljskem je 30,7 milijona volivcev, volilna udeležba pred štirimi leti pa je bila le 48.9-odstotna. Minuli teden sta bila na televiziji dva velika soočenja, prvega, v katerem sta se v ponedeljek spopadli sedanja premierka in njena glavna izzivalka, si je ogledalo kakih osem milijonov ljudi, naslednji dan, ko so se jima pridružili še voditelji drugih strank, je bilo že 1,3 milijona gledalcev manj. Čeprav se je Poljska prostovoljno obvezala, da bo sprejela le 2.000 od množice beguncev, ki so na poti v EU, na koncu pa je pristala na nekaj manj kot 7.000 prišlekov, kakor je pred dnevi povedal namestnik zunanjega ministra Rafał Trzaskowski, je bila begunska kriza vseeno ena od glavni h predv olilnih tem. Po zadnjih raziskavah je 55 odstotkov Poljakov proti temu, da bi njihova država sploh sprejela kakega begunca, sedanjo vlado, ki je v Bruslju podprla odločitev o obveznih solidarnostnih kvotah za njihovo razporeditev po članicah Unije, pa so doma napadli, da je izdala svoje zaveznice iz Višegrajske skupine. To, da Varšava ni sprejela vsiljen ih kvot EU, je premierka Ewa Kopacz na torkovem televizijskem soočenju razglasila za zmago njene vlade, njena tekmica Beati Szydło pa je povedala, da je politika EU napačna in da se Poljaki upravičeno v strahu, saj še vedno ne vedo, v kaj so jih prisilili. Po njenem mnenju bi bil pravi odziv Poljske tak, da bi zgolj pošiljala humanitarno pomoč tistim državam, ki bi begunce sprejele. Še ostrejša stališča do pribežnikov imata voditelja dveh majhnih strank, ki utegneta postati koalicijski partnerki zmagovite stranke Z akon in pravičnost. »To niso begunci, ampak zgolj ekonomski migranti,« je izjavil nekdanji popevkar Paweł Kukiz, populistični kandidat na zadnjih predsedniških volitvah, ki vodi gibanje poimenovano po samem sebi, predsednik evroskeptične stranke KORWiN Janusz Korwin-Mikke pa je nemško kanclerko Angelo Merkel obtožil, da od Poljakov zahteva, naj za »te begunce postavimo koncentracijska taborišča, da ne bodo bežali v Nemčijo«. Človekoljubnost do prišlekov sta v televizijskem soočenju pokazala le predstavnika poljske levice, ki pa v tem tisočletju počasi zamira. Nova, bolj progresivna stranka Skupaj se v parlament sploh ne bo prebila, koaliciji levih strank in gibanj Združena levica, ki so jo ustanovili poleti, pa se obeta manj kot deset odstotkov glasov.
Javnomnenjske raziskave kažejo preveliko prednost opoziciji, da bi se lahko zmotile. Toda o tem, ali bo ta tudi prevzela oblast, bodo odločali rezultati ostalih strank, ki bodo vse razen sedanje vodilne prejele manj kot deset odstotkov glasov, nekatere pa se opotekajo na robu vstopa v parlament. Pripravljenost na sodelovanje v koaliciji z Zakonom in pravičnostjo sta izrazila le Kukiz in Korwin, ostali pa se lahko povežejo tudi z drugouvrščeno Državljansko platformo, ki tako utegne kljub porazu ohraniti oblast.
