Tiskane izdaje
Dunaj − Severna soseda bo pribežnike, ki prihajajo k njim po balkanski poti, sprejemala le še na mejnem prehodu Šentilj, na začetku naslednjega tedna pa bo uvedla tudi dnevne kvote. Na južnih mejah Avstrije, ne le s Slovenijo, ampak tudi z Italijo, se obetajo nove ograje.
Že od vsega začetka uvajanja »zasilnih« ukrepov na Dunaju poudarjajo, da jih je k njim prisilil neobstoj enotne evropske politike do begunskega vprašanja. V zadnjem času je tarča avstrijske kritike zlasti Grčija, prva prebežniška postaja v Evropski uniji. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je že pred časom Atenam zagrozila z izključitvijo iz schengenskega sporazuma, če ne bodo zagotovile varnosti na grško-turški meji, kancler Werner Faymann pa je pred dnevi zapretil z drugo grožnjo. Dejal je, da mora evropska mejna policija vse ljudi, ki bežijo v Grčijo, zaustaviti že pred mejo. Dolžna jim je pomagati, jih rešiti, a jih mora potem po njegovih besedah vse tudi takoj vrniti nazaj v Turčijo. Če se Atene ne bodo odzvale na njegovo zahtevo do vrha EU 18. februarja, je opozoril predsednik avstrijske vlade, bo morala njegova država na svoje južne meje postaviti še več ograj.
Nezaupanje do Grčije, kjer »ni veliko pripravljenosti za rešitev begunske krize«, je tudi eden od razlogov, da se je te dni avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz podal na turnejo po balkanskih državah, po katerih poteka pot pribežnikov. Ker »nisem pripravljen čakati na rešitev glede Grčije«, kakor je dejal na začetku poti po Bosni in Hercegovini, Srbiji, Makedoniji in Albaniji, se z gostitelji pogovarja zlasti o konkretnih ukrepih za boljše zavarovanje mej. Po njegovih besedah so Grki v udobnem položaju, saj pri njih »noben begunec ne ostane dlje od 24 ur«, zato kot najbolj smiselno rešitev za regijo predlaga poostritev nadzora na makedonsko-grški meji.
Foto: Boris Grdanoski/AP Pictures
Na poti po Balkanu se bo moral prvi mož avstrijske diplomacije tudi dogovoriti, kako se bo z njegovim državami gostiteljicami od ponedeljka naprej Dunaj »usklajeval« oziroma »dogovarjal« o dnevih kvotah, ki sta jih napovedala notranja ministrica in njen obrambni kolega Hans Peter Doskozil. O konkretnih številkah nista hotela govoriti, saj se o njih še pogajajo »humanitarne« in »vojaško-varnostne« službe, prej pa jih bodo sporočili tudi oblastem v Sloveniji, Hrvaški in Makedoniji. Pred tem so v najbolj branem avstrijskem časniku Krone zapisali, da bo severna soseda na dan sprejela največ sto tistih, ki nameravajo za azil zaprositi pri njih, in največ 2000 takšnih, ki hočejo nadaljevati pot do Nemčije.
Če bi te številke običajno dobro obveščenega tabloida držale, potem se bo na začetku naslednjega tedna pretok pribežnikov zmanjšal le za nekaj sto na dan. Po novem bodo ti lahko v Avstrijo prišli le še prek avstrijske Štajerske, kjer jih v zadnjem času mejo vsak dan prečka okoli tisoč, zdaj pa bodo na Šentilj preusmerili še od tisoč do 1.500 beguncev, ki pridejo vsak dan iz Slovenije na avstrijsko Koroško. Tako zdaj na prehodu pričakujejo okoli 2.500 beguncev, »če se notranje ministrstvo ne bo odločilo za nižjo kvoto«, kakor je povedal tiskovni predstavnik policije v zvezni deželi Štajerski Fritz Grudnig. Časniku Standard so dobro obveščeni viri zaupali, da ne bodo uvedli le dnevnih, ampak celo urne omejitve, podobno kot že od jeseni počne Nemčija na avstrijski meji, kjer na uro sprejmejo le od 50 do 100 prosilcev za azil. A te kvote ne bodo zelo toge, saj »se bomo prilagajali navalu«, so novinarjem avstrijskega dnevnika še prišepnili v »vladnih krogih«.
Foto: Gyorgy Varga/MTI via AP
Ker so v Avstriji, kjer je lani za azil zaprosilo 90.000 ljudi, presegli predvidena proračunska sredstva za oskrbo pribežnikov, je pred dnevi finančni minister Hans Jörg Schelling od Bruslja zahteval 600 milijonov evrov pomoči za reševanje begunske krize. Da bi zmanjšali privlačnost Avstrije za pribežnike, razmišljajo o zmanjšanju socialnih pomoči, načrtujejo pa tudi nove ograje na mejah, ki jih zdaj zagovarja tudi njihov nekdanji največji nasprotnik Faymann. Obrambni minister je izjavil, da po tem, ko bodo pribežniki lahko vstopali v državo le še v Šentilju, pričakujejo, da se bodo ti poskušali prebiti prek drugih mejnih prehodov. Zato bodo za vsakega od njih pripravili posebne zaščitne ukrepe, ki jih bodo predstavili do konca tedna. »Ne izključujem tega, da bo več ograj,« je ponovila notranja ministrica, ki je že pred dnevi z izjavami, da bodo te stale tudi na meji z Italijo, povzročila pravo ogorčenje med Avstrijci na italijanskem Južnem Tirolskem. Če bi tamkajšnji prebivalci dosegli od vlade v Rimu, da vzpostavi dejanski nadzor na svoji južni meji, potem ograje ne bi potrebovali, je bila neomajna ministrica Leitnerjeva. O novih ograjah ne razmišljajo le na Tirolskem, je dodala, temveč tudi na Štajerskem in Koroškem.
