Novo ime stranke za nov začetek

Kriza, ki jo preživlja francoska skrajna desničarka Marine Le Pen, je huda, leto 2017 je bilo zanjo leto velikega poraza: zato se je pred nedavnim podala na turnejo. Poimenovala jo je vélika turneja, na njej pa simpatizerjem razlaga, kako je čas tudi za velike spremembe. V soboto je o novem vetru govorila v Brangesu v departmaju Saona-in-Loara.

Do pomladnih volitev 2017 so se populistke Marine Le Pen bali mnogi: ne le v Franciji, ampak je populistično strašila po vsej Evropi. Ko pa so ji francoski volivci zadali udarec, se je pogreznila tako politično in, kot pišejo mediji, je tudi zasebno brodila skozi globoko krizo. Sprta z mnogimi, tudi z očetom, in potem ko sta ji po sramotnem fiasku na volitvah hrbet obrnila nečakinja Marion Maréchal Le Pen in tesni sodelavec Florian Philippot, je ostala zelo sama.

Brez nostalgije

Staro očitno ne deluje več, za nov začetek je nujno novo ime, zato je glasovanje o preimenovanju Nacionalne fronte pričakovati kmalu po kongresu stranke 10. in 11. marca v Lillu. Na njem naj bi se, med drugim, dogovorili o spremembah statuta, po katerih naj bi bila v prihodnje mogoča tudi elektronska glasovanja, in predlagali naj bi več morebitnih novih poimenovanj: že nekaj časa je v obtoku Nova fronta. S pozneje, med člani izbranim drugim imenom naj bi nakazali prevetreno vizijo, kajti v prihodnje hočejo biti bolj odprto gibanje, bolj vključujoče in raznoliko, z jasneje strukturirano politiko in še naprej očitnim ciljem: »prevzeti oblast in izboljšati življenje Francozov«.

Stranka mora dobiti potencial vladne stranke ali drugače: postati mora povezljiva z drugimi političnimi formacijami. Iz marginalnega političnega strašila v večni opoziciji naj bi dokončno postala sprejemljiva, vladna stranka, poskuša simpatizerjem francoske skrajne desnice dopovedati Le Penova, zdaj na nekakšni turneji po državi. Koliko ji še bodo slepo verjeli, je vprašanje, sploh ker je znano, da so jo pred drugim krogom predsedniških volitev maja lani, ko je z vsemi topovi streljala v tekmeca Emmanuela Macrona, pokopali laganje in manipuliranje, nepripravljenost in neznanje.

Prav te dni v francoskih medijih, v Buzzfeedu in Mediapartu javno secirajo interno elektronsko pošto Nacionalne fronte, iz katere je razvidno, na primer, kako je nekdanji svetovalec Damien Philippot pred odločilnim drugim krogom naročil Le Penovi, naj med televizijskim soočenjem »tudi za ceno lastne kredibilnosti blati Emmanuela Macrona in tako doseže, da ljudje ne bodo šli na volišča«. Strategija se je pokazala za slabo, amaterizma je bilo preveč, tako kot je bilo veliko interne razklanosti, zato je populistka izgubila volitve in pozneje, septembra, je tudi Damien Philippot, brat Floriana Philippota, zapustil stranko …

Velika pobitost

Da se z Marine Le Pen vse od poraza na predsedniških volitvah nekaj dogaja, so se pred nedavnim razpisali v Le Pointu, z besedami o politični in zasebni pobitosti, celo fizični spremenjenosti. Zdaj želi političarka dajati vtis, da je spet pri sebi in pripravljena na nov boj: zato hoče spremeniti vse. A daje jasno vedeti, da ne bo spremenila malone nič: politiko predsednika Emmanuela Macrona bo tudi v prihodnje spodkopavala s svojimi starimi temami, kakršni sta varnost in imigracija, je pa morda pričakovati, da ne bo več čisto v ospredju skrajne desnice vprašanje evra.

Zato ne preseneča, da se je pred nedavnim na dan, ko je predsednik Macron obiskal Calais – kjer kljub odstranitvi zloglasne Džungle pred več kot letom dni vztraja kakih šeststo prebežnikov, namenjenih v Veliko Britanijo –, v Parizu odpravila v enega od centrov za pridržanje nezakonitih priseljencev. Tam je Macronovo priseljensko politiko označila za »pravo laž«, kajti »ni mogoče govoriti o zaostrovanju migrantske politike in pospešenem vračanju nezakonitih priseljencev, hkrati pa odškrniti sredstva za ureditev področja«. Lani je Francija sicer podelila 262.000 dovoljenj za bivanje, kar je skoraj 14 odstotkov več kot leto prej, v veliki meri na račun beguncev in tujih študentov.

Pred prelomnim marcem

Pred prelomnim marcem, ko naj bi Marine Le Pen »predrugačila stranko«, katere vajeti je prevzela leta 2011, naj bi izšli tudi spomini ustanovitelja francoskega skrajnega desničarstva Jean-Marie Le Pena. Pričakovati jih je nekaj dni pred 16. kongresom, avtobiografsko branje pa bo menda debelo, v dveh zvezkih s po petsto strani. Da se bo vse zgodilo v marcu, mnogi razumejo kot lepenovsko zdraharstvo, ko si javno sovražno nagajata oče in hči. Vemo, da je ekstremna 49-letna Marine Le Pen še bolj ekstremnega 89-letnega Jean-Marie Le Pena avgusta 2015 izključila iz stranke, potem ko jo je vodil skoraj štirideset let.

Znano je tudi, da postarani Le Pen močno nasprotuje preimenovanju stranke, saj verjame, da bo pomenilo izdajo volivcev Nacionalne fronte, kakor tudi dvomi, da je njegova hči še sposobna voditi gibanje. In zato ga utegne kazensko doleteti, da bo po marčevskem kongresu in spremembi statuta ostal še brez naziva »častni predsednik« … Njegovi spomini bodo sicer izšli pri založbi Muller, povečini specializirani za vojaške spomine ter povezani s krogi ekonomskih liberalcev in tradicionalnih katolikov. Potem ko naj bi prvi zvezek izšel v 40.000 izvodih, je drugega pričakovati prihodnje leto.