Tiskane izdaje
Bern – Švicarski volivci so na današnjem referendumu odločili, da bo obveščevalna služba poslej imela več pooblastil pri nadzoru njihovega življenja. Kot kažejo končni izidi, je za to glasovalo 65,5 odstotka udeležencev referenduma.
Švicarski volivci so tako potrdili zakon, ki ga je parlament sprejel že lani in ki Zvezni obveščevalni službi (BND) omogoča, da z dovoljenjem pristojnih ministrstev in upravnega sodišča za preprečevanje terorističnih napadov lahko prisluškuje telefonskim pogovorom in ljudem na njihovem domu ter vdira v računalnike. Veljati bo začel 1. septembra prihodnje leto.
Zagovorniki zakona poudarjajo, da obveščevalna služba potrebuje »optimalna sredstva« za ukrepanje proti nevarnostim. Vlada v Bernu trdi, da bodo novo zakonodajo uporabili le okoli desetkrat letno, in sicer predvsem za nadzor terorističnih osumljencev.
Nasprotniki zakona opozarjajo, da bo Švica z blagoslovom ljudstva postala »država Velikega brata«, saj bo BND imel možnost vdirati v zasebnost državljanov ter nadzorovati njihovo življenje in komunikacije, tudi če ne bo suma kaznivega dejanja.
Pred nekaj leti bi Švicarji, ki osebno svobodo in človekove pravice cenijo kot pomembno vrednoto, večji nadzor njihovega življenja odločno zavrnili. A spričo vrste terorističnih napadov v Evropi v zadnjem času so se, kot kažejo današnji izidi, njihove prioritete spremenile.
Obrambni minister Guy Parmelin iz Švicarske ljudske stranke (SVP) je prepričljivo podporo ljudstva pozdravil in dejal, da se bodo zdaj lahko odzvali na strahove ljudi. Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je po drugi strani izrazila obžalovanje ob izidu referenduma. Kot so poudarili, bo novi zakon omogočil »neproporcionalen nadzor« ter ogrozil svobodo izražanja.
Višjih pokojnin in zelenega gospodarstva (še) ne bo
Pobudo švicarske zveze sindikatov, da bi zakonsko zajamčeno pokojnino zvišali za deset odstotkov, je glede na končne izide zavrnilo 59,4 odstotka volivcev.
Sindikati poudarjajo, da bi lahko samo z zvišanjem pokojnin preprečili, da bi se življenjski standard upokojencev znižal. Znižanje standarda bi bilo sicer v nasprotju s švicarsko ustavo, ki določa, da mora biti državljanom po upokojitvi omogočeno ohraniti dotedanji življenjski slog. Bi bilo pa treba zato zvišati prispevke v pokojninsko blagajno, čemur odločno nasprotujejo združenja delodajalcev, pa tudi desne in sredinske stranke.
63,6 odstotka udeležencev referenduma pa je zavrnilo projekt zelenega gospodarstva, po katerem bi bilo gospodarstvo alpske države do leta 2050 popolnoma trajnostno.
Vodja švicarskih zelenih Regula Rytz je izrazila obžalovanje spričo referendumskega izida. »Švica je zamudila priložnost, da bi bila pri prehodu na okolju prijazno gospodarstvo v svetovnem vrhu,« je poudarila.
Zagovorniki predloga so pred referendumom poudarjali, da bi morali ekološki odtis Švice drastično zmanjšati, saj bi v primeru, da bi vsak Zemljan živel tako kot povprečen Švicar, človeštvo dolgoročno potrebovalo kar tri planete, ne le enega. Vlada je predlog označila za simpatičnega, a ga je zavrnila kot nerealističnega in finančno neizvedljivega.
Volišča so se zaprla ob 12. uri. Ponekod je bilo možno glasovati že včeraj, številni Švicarji pa so se odločili za glasovanje po pošti, poročajo agencije. Volilna udeležba je bila 43-odstotna, v običajnih okvirih. Junijskega referenduma o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka se je denimo udeležilo 46,9 odstotka volivcev.
