Tiskane izdaje
Ugibanja o tem, ali so današnji dogodki v Bruslju povezani z napadi, ki so se konec lanskega leta zgodili v Parizu, se bodo v prihodnjih dneh najverjetneje samo še okrepila.
Nedavna aretacija Salaha Abdeslama, glavnega osumljenca za novembrske napade, je belgijske in francoske oblasti prepričala, da zmagujejo v tekmi s skrajneži. Najnovejša tragedija na evropskih tleh jim ne pušča druge možnosti, kot da svoje napore še povečajo.
Spodnja časovnica prikazuje najpomembnejše dogodke, ki so sledili napadom v Parizu.
13. november 2015: Francosko prestolnico pretrese niz strelskih in bombnih napadov, v katerih umre 130 ljudi. Med tarčami islamskih skrajnežev so restavracije, koncertna dvorana in osrednji nogometni stadion. Francoski predsednik François Hollande najhujši teroristični napad v Evropi v zadnjem desetletju razglasi za vojno dejanje, odgovornost pa pripiše skrajne skupini Islamska država (IS).
18. november 2015: Po petih dneh racij in hišnih preiskav francoski policisti izsledijo 27-letnega Albelhamida Abaaouda, belgijskega državljana in enega od organizatorjev napadov, ki skupaj s svojo sestrično in še eno osebo umre v stanovanjski hiši v pariškem predmestju Saint-Denis.
Protiteroristična akcija, v kateri je bil ubit Abdelhamid Abbaoud, je trajala več kot sedem ur. Foto: KENZO TRIBOUILLARD/AFP
19.−25. november 2015: Belgijska policija izvede obsežno operacijo v več delih Bruslja, med drugim v okrožju Molenbeek, od koder prihaja večina napadalcev, tudi Salah Abdeslam, in aretira več oseb, osumljenih sodelovanja v terorističnih aktivnostih. Belgijska vlada poviša stopnjo nevarnosti terorističnega napada na najvišjo, v Bruslju za več dni prekinijo ves javni prevoz, zaprejo šole in odpovedo vse prireditve.
10. december 2015: Forenziki odkrijejo prstni odtis Salaha Abdeslama med preiskavo stanovanja v bruseljskem predelu Schaerbeek, v katerem sumijo, da so nastale bombe, ki so mesec dni prej odjeknile v Parizu. Poleg prstnega odtisa med preiskavo najdejo sledi eksplozivov, orodje za izdelavo naprav in tri pasove, najverjetneje namenjene pritrjevanju bomb na telo.
20.−31. december 2015: Belgijska policija nadaljuje preiskave domov in aretacije posameznikov, osumljenih sodelovanja v pariških napadih. Kmalu po novem letu potrdi lokacije treh stanovanj, kjer so napadalci pripravljali svoj krvavi pohod.
15. marec 2016: Policisti med racijo v bruseljskem predelu Forest smrtno ranijo 35-letnega alžirskega državljana Mohameda Belkaida, ki v Belgiji živi nezakonito. Na njegovem domu najdejo zaloge streliva, zastavo IS in Abdeslamove prstne odtise. Krog okoli ubežnika se krči.
Aretacija Salaha Abdeslama med racijo v bruseljskem okrožju Molenbeek. Foto: REUTERS/VTM
18. marec 2016: Po štirih mesecih iskanja policija med racijo v Molenbeeku ustreli in aretira Salaha Abdeslama. Belgijska oblast potrdi, da sta bili poleg Abdeslama aretirani še dve osebi. Francoski notranji minister Bernard Cazeneuve akcijo označi za velik udarec IS v Evropi.
22. marec 2016: Štiri dni po uspešni aretaciji »najbolj iskanega človeka v Evropi« v terminalu bruseljskega letališča Zaventem odjeknita močni eksploziji. Le malo zatem eksplozija pretrese tudi postajo podzemne železnice Maelbeek v evropski četrti. Končno število žrtev obeh napadov še ni znano. Belgijski premier Charles Michel državljane pozove k miru in strpnosti ter prizna, da se je »zgodilo tisto, česar smo se bali«.
