Tiskane izdaje
Berlin – Kanclerka Angela Merkel se pred odločilnim vrhom EU o begunski krizi odpravlja v Pariz na posvetovanje s francoskim predsednikom Françoisom Hollandom, zunanji minister Frank-Walter Steinmeier se je pravkar vrnil iz Washingtona. V zelo težkem položaju za Evropo in svet nemška diplomacija išče podporo zaveznikov.
V vseh desetih letih na oblasti krščanskodemokratska kanclerka najbrž še ni bila v tako zapletenem položaju kot zdaj, pa čeprav je prevedrila že največjo finančno krizo minulega stoletja in najhujšo evrsko od ustanovitve skupne evropske valute. A se je v teh krizah lahko zanesla na podporo domačih političnih zaveznikov, zdaj pa gigantski begunski val proti Evropi in posebno proti Nemčiji z leve in desne spodkopava temelje njene konservativne unije. Nemško javno mnenje sicer vse bolj ceni kanclerkino zavzemanje za evropsko rešitev skupaj z ukrepi za »občutno« zmanjšanje števila beguncev, a brez hitrega izboljšanja nekateri Angeli Merkel že napovedujejo usodo socialdemokratskega predhodnika Gerharda Schröderja, ki je moral s porazom na volitvah plačati gospodarsko prenovo Nemčije proti volji svoje stranke.
Foto: Markus Schreiber/AP
Tudi krščanskodemokratsko kanclerko pred letošnjimi pomembnimi deželnimi volitvami bolj kot lastna konservativna baza podpirajo levosredinski politični nasprotniki. Kanclerko morda še bolj kot lastna politična usoda skrbi čedalje večja razklanost Evrope v begunski krizi. V mrzlični tekmi s časom pred novimi vrhunskimi posvetovanji med EU in Turčijo se jutri odpravlja v Pariz. Nemško-francoska lokomotiva je po drugi svetovni vojni spodbujala evropski mir in združevanje, in v Berlinu si le težko predstavljajo spopad z največjo evropsko krizo po padcu železne zavese brez pomoči tradicionalnih zaveznikov.
Zavedanje o nasprotovanju nemški politiki
Ovire so tokrat višje kot kadarkoli. Tako kot številne druge leve politične sile v Evropi tudi vlada predsednika Françoisa Hollanda še ni pozabila vztrajanja konservativnega Berlina pri zatiskanju proračunskega pasu med evrsko krizo, čeprav zdaj tudi socialistični predsednik resno razmišlja o ukrepih za povečanje konkurenčnosti svoje države. S številnimi slabo integriranimi priseljenci iz nekdanjih severnoafriških in drugih kolonij je Francija lani doživela dva huda teroristična napada islamskih skrajnežev in premier Manuel Valls je prav v Münchnu zavrnil večje begunske kontingente od tistih, s katerimi so že soglašali.
To je veliko manj, kot bi Nemčija potrebovala za dogovor s Turčijo o zadrževanju večine beguncev blizu Sirije.
Kanclerka se dobro zaveda nasprotovanja njeni politiki, saj zdaj tudi avstrijski kancler Werner Faymann, s katerim je konec poletja odprla meje za begunce, zahteva neposredno pošiljanje beguncev iz Grčije, Turčije ali Jordanije v Nemčijo. »Če naj schengen deluje, kar hočemo vsi, ni mogoče pošiljati beguncev naprej od Grčije do Avstrije.« Nemška prvakinja še naprej zavrača zgornje meje priseljevanja, a je tudi sama z vsem srcem in razumom za ohranitev svobodnega pritoka ljudi, dobrin in kapitala v Evropi in se za ta cilj bojuje s politiko majhnih, realističnih korakov. Evropske pozicije se morda med seboj sploh ne razlikujejo tako zelo, saj tudi Nemčija z zaostrovanjem azilne zakonodaje uresničuje kanclerkino obljubo o občutnem zmanjšanju števila beguncev, za končni uspeh pa je morda pripravljena plačati več od drugih.
Pred makedonsko mejo. Foto: Visar Kryeziu/AP
»Veliko je že narejenega!« je Angela Merkel v nedavnem pogovoru za časopis Freie Presse pohvalila tudi zunanjepolitične ukrepe ter poleg dogovarjanja s Turčijo omenila registriranje beguncev na mejah in Natovo pomoč pri obračunavanju s tihotapci ljudi v Egejskem morju. Kanclerka nenehno govori tudi o nujnosti spopadanja s koreninami begunske krize. Preprečevanje lanskega pomanjkanja sredstev za begunska taborišča v sirskih sosedah, ki si ga lahko pripišejo tudi številne razvite države, je samo delček te zgodbe.
Veliko bolj odločilna je vojna, ki divja v Siriji in zdaj najbolj vpliva na nestabilnost območja in Evrope. Rusijo, ki je v njej vse bolj aktivna, Natov poveljnik Philip Breedlove celo obtožuje, da uporablja begunce kot orožje proti Zahodu. »Rusija se je odločila, da bo nasprotnik, in predstavlja dolgoročno eksistencialno grožnjo za Združene države in naše evropske zaveznike in partnerje,« je ameriški general v senatu ZDA predlagal dvig sredstev za ameriško vojsko v Evropi. Za čezatlantsko sodelovanje pri obvladovanju kriz od Sirije do Ukrajine se je v New Yorku in Washingtonu zavzel tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Prav v času njegovega obiska pri ameriških zaveznikih je general Breedlove govoril tudi o dnevnem pretoku teroristov Islamske države in drugih kriminalcev v Evropo skupaj z begunci.
Tik pred vrhom EU s Turčijo je previdnost še posebej nujna, saj so ga morali februarja odpovedati zaradi morilskega terorističnega napada v Ankari, januarja pa je bombna eksplozija v Istanbulu ubila deset nemških turistov.
