Tiskane izdaje
V soboto je zaradi spremembe zakona o javnih medijih v več kot ducat poljskih mestih protestiralo več deset tisoč ljudi, o zakonskem preoblikovanju poljskega ustavnega sodišča bo jutri razpravljala evropska komisija, orbanizacija države, ki jo izvajajo nove skrajno desne poljske oblasti, pa je zaostrila odnose med Varšavo in Berlinom.
»Z nekaterimi nemškimi politiki imamo komunikacijske težave, a se zdi, da smo na pravi poti iskanja rešitev,« je bil včeraj spravljiv poljski zunanji minister Witold Waszczykowski, ko je končal tričetrturni pogovor z nemškim veleposlanikom v Varšavi Rolfom Niklom, ki so ga po besedah tiskovnega predstavnika ministrstva poklicali na zagovor zaradi »protipoljskih izjav nemških politikov«.
O spornem početju poljske vladajoče stranke Zakon in pravičnost je v zadnjem času govorilo več nemških politikov, a večina jih zdaj ne sedi na nacionalnih, temveč evropskih stolčkih. V prvi spor z Brusljem, zaradi katerega utegne komisija jutri sprožiti postopek o ugotavljanju stanja pravne države na Poljskem, so se nove oblasti zapletle po spremembi zakona o ustavnem sodišču, kar je predsednik evropskega parlamenta, Nemec Martin Schulz, primerjal z državnim udarom. Čeprav ga je poljska premierka Beata Szydło pozvala, naj se opraviči, tega ni hotel storiti. Še več, pred dnevi je za nemški časnik Frankurter Allgemeine obtožil vladajočo poljsko stranko, da je razumela zmago na volitvah kot mandat, ki ji dovoljuje, da po volji ene same stranke spreminja vsebinsko in kadrovsko podobo države. To je po Schulzevih besedah »vodena demokracija po Putinovem zgledu«.
Burni odzivi
Drugi Nemec, ki je razjezil Varšavo, je evropski komisar za digitalno gospodarstvo in družbo Günther Oettinger. Ta se je oglasil, ko je poljski parlament spremenil zakon o javnih medijih, ki je te podredil neposrednemu vplivu in kadrovanju vlade, in predlagal, naj komisija proti Poljski sproži postopek zaradi kršenja temeljnih evropskih vrednot, ki bi lahko imel za posledico tudi odvzem glasovalnih pravic te države. Po njegovih besedah je več razlogov, zakaj bi morali proti Varšavi sprožiti postopek o varovanju pravne države in »postaviti Poljsko pod nadzor EU«.
Zlasti zadnji del izjave je med Poljaki sprožil burne odzive. »Običajno ne odgovarjam na neumne komentarje tujih politikov o Poljski, toda takšne izjave nemškega politika vzbudijo pri Poljakih najhujše primerjave. Tudi v meni. Sem vnuk poljskega častnika, ki se je med drugo svetovno vojno v ilegali boril proti 'nemškemu' nadzoru,« je v odprtem pismu zapisal pravosodni minister Zbigniew Ziobro. Podobno so Oettingerjevo izjavo o »nadzoru« razumeli nekateri poljski mediji. »Spet hočejo nadzirati Poljsko«, je bilo včeraj napisano na naslovnici tednika Wprost, na kateri sta se oba »protipoljska« nemška politika znašla na fotomontaži s kanclerko Angelo Merkel in predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem.
Oblečeni v nacističnim podobne uniforme se sklanjajo nad karto Poljske, v ozadju pisarne, ki spominja na Hitlerjev štab med drugo svetovno vojno, pa namesto zloglasne visi evropska zastava. Podoben motiv z zemljevidom Poljske se je pojavil na prvi strani tednika wSieci, na kateri Angelo Merkel primerjajo z rusko carico Katarino Veliko, evropski »nadzor« pa s tem, kako so si v 18. stoletju razdelile Poljsko evropske sile Avstrija, Prusija in Rusija.
»Noben pritisk, nobena beseda, sploh če prihaja iz ust nemškega politika, nas ne bo zaustavila na naši poti,« je v nedeljo zvečer privržencem povedal Jarosław Kaczyński, ki iz ozadja vodi vladajočo stranko Zakon in pravičnost. »Popravili bomo Poljsko. Uresničili bomo naš program,« je prepričan. Zagotovljeno podporo imajo od ideološkega sorodnika in vzornika, madžarskega premiera Viktorja Orbána.
