Tiskane izdaje
Številni opazovalci ne morejo verjeti svojim očem: Nemčija, ki so jo zaradi grške krize še nedavno zmerjali s četrtim rajhom, je zdaj rešiteljica desettisočev obupancev iz bližnjevzhodnih, afriških in azijskih kriznih žarišč. Krščanskodemokratska kanclerka Angela Merkel, ki so jo slikali v nacistični uniformi, zdaj upravičeno deli lekcije vsem drugim. »Naše svoboščine, naša pravna država, naša gospodarska moč, naša ureditev, naše sobivanje – o tem sanjajo ljudje, ki so morali spoznati preganjanje, vojno in samovoljo,« je povedala v svojem zadnjem parlamentarnem nastopu. »Svet vidi Nemčijo kot državo upanja in možnosti in resnično ni bilo vedno tako.«
(Pre)velika pričakovanja?
»Zaradi vaših prizadevanj smo še malo bolj ponosni na našo državo!« je kanclerka pohvalila prostovoljce, uradnike in železničarje, ki so se konec tedna uspešno spopadli z navalom beguncev iz Madžarske. Prvak njene sestrske bavarske Krščanskosocialne unije Horst Seehofer pa se boji, da nobena država ne more obvladati takšnega priseljenskega plazu, kakršen se zdaj vali proti njegovi državi. Tudi Münchenčani so konec tedna z odprtimi rokami in srci sprejeli begunce, ki sanjajo o življenju v Nemčiji, a kako dolgo bo treba čakati na spoznanje obojih, da je težko izpolniti tako velika pričakovanja? »Prihajamo v Nemčijo, ker ima Angela nas, Sirce, rada!« je eden od tisočev beguncev iz bližnjevzhodne države ob prihodu v obljubljeno deželo razložil svoj preprosti pogled na Evropo, Nemčijo in svet.
Dvomljivci opozarjajo, da so morda tudi med zdaj hvaležnimi begunci nasprotniki drugih verstev in zahodnega načina življenja, številni med njimi pa morda svojih želja ne bodo mogli izpolniti. Pragmatična kanclerka je odločena, da se bo spopadala s težavami po vrstnem redu, in zdaj je naredila tisto, kar je bilo najnujnejše. Z odprtjem meje za begunce, ki bi sicer morali ostati na Madžarskem, je končala »sramoto iz Budimpešte«, ki je metala slabo luč na vso celino.
»Lahko smo ponosni na humanost našega temeljnega zakona,« je kanclerka že v bundestagu ocenila ustavno zapisano dolžnost pomoči vsakemu, ki beži pred vojno in preganjanjem. »Vseeno, ali je državljan ali ne, vseeno, od kod pride k nam, varujemo človekove pravice vsakega posameznika in bomo z vso ostrino naše pravne države nasprotovali vsem, ki jih zmerjajo in napadajo.«
V noči z nedelje na ponedeljek je spet zagorelo v enem od zatočišč in 800.000 beguncev, kolikor jih v Nemčiji pričakujejo letos, ni mačji kašelj niti za gospodarsko najmočnejšo državo Evrope. Na izrednem nočnem zasedanju o begunski krizi je zato vladna koalicija odločila o dodatnih milijardah – in ostrejših pogojih za iskanje zatočišča. Deset milijard evrov zanje prihodnje leto je gigantska vsota, in tudi zato bodo med države, ki veljajo za varne, uvrstili tudi Kosovo, Albanijo in Črno goro ter begunce hitreje vračali v domače ali prve priseljenske države, če te veljajo za varne. Za takšne že veljajo Srbija, Makedonija ter Bosna in Hercegovina.
Če so številni Nemci kljub iskreni pomoči zaskrbljeni za identiteto svoje države, gospodarstveniki zahtevajo čim manj birokratskih ovir za delo in poklicno izobraževanje tistih, ki lahko zapolnijo nemški zaposlovalni stroj. Hitro starajoča se država z ekspanzivno industrijo potrebuje delavce, pozivajo predstavniki gospodarstva, čeprav je iz francoskih skrajno nacionalističnih krogov že slišati obtožbe, da Nemčija pridobiva »suženjsko delovno silo«. Tudi neštetim beguncem ni mar za obtoževanja Marine Le Pen in njej podobnih, ampak bi radi delali. V državah Zahodnega Balkana, ki niso upravičene do prednosti nemške azilantske zakonodaje, nemška diplomacija že intenzivno informira ljudi o dovoljenih načinih za naselitev v tej državi z iskanjem zaposlitve. Priseljencem s teh območij naj bi v prihodnje bolje prikazali zakonite možnosti, za begunce, ki bodo smeli ostati, pa predvidevajo več sredstev za učenje nemščine in pomoč pri pridobivanju zaposlitve.
Kvote morajo biti
Nemška vlada bo za 400 milijonov evrov povečala proračun zunanjega ministrstva za preprečevanje in obvladovanje kriz, kljub velikodušnemu sprejetju beguncev konec minulega tedna pa bodo še naprej vztrajali pri kvotah za države EU ter okrepili policijske sile, so sklenili na nočnem zasedanju vladne koalicije. »Dublin III velja za vse države EU!« je povedala Angela Merkel. Do vzhodnoevropskih držav, ki se upirajo dogovorjeni pravični razporeditvi beguncev, je bil še ostrejši socialdemokratski prvak Sigmar Gabriel. »Velika gospodarska prednost vzhodne Evrope so odprte meje in te želimo ohraniti,« je dejal. Vsem mora biti jasno, da je to mogoče le ob pravičnejši razdelitvi begunskega bremena, in tudi nemški podkancler je prepričan, da Nemčija, Avstrija in Švedska ne morejo nositi največjega.
