Tiskane izdaje
Obtoženec je v sklepnem delu sojenja sprejel moralno odgovornost za smrt tisočev nedolžnih ljudi med letoma 1992 in 1995, ne pa tudi glavnega očitka tožilstva, da je kot vojni voditelj bosanskih Srbov orkestriral in vedel za zločine v Srebrenici ter drugih delih Bosne. Namesto tega je predstavil sodišču svoj revizionistični pogled na zgodovino.
Pet let po začetku procesa sta tožilstvo in obramba ta teden izmenjala še zadnje argumente, na podlagi katerih bo štiričlanski tribunal mednarodnega kazenskega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) v približno letu dni odločil, ali je Radovan Karadžić tudi neposredno odgovoren za grozodejstva, ki so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja potekala pred očmi sveta v osrčju nekdanje skupne države.
Arhitekt genocida
Tožilstvo, ki ga je vodil Alan Tieger, je med sojenjem poskušalo dokazati, da je bil nekdanji predsednik Republike Srbske glavni arhitekt genocida, s katerim so paravojaške enote pod nadzorom še enega haaškega obtoženca, Ratka Mladića, dobršen del ozemlja Bosne hotele očistiti nesrbskega prebivalstva. »Po več sto pričah, 80.000 straneh transkriptov in 10.000 primerkih dokaznega gradiva je politika etničnega čiščenja končno razkrita. Njena gonilna sila je bil Karadžić,« je dejal Tieger med sklepnim govorom, v katerem se je poleg gole statistike dotaknil tudi posameznih primerov pobojev, ki po mnenju mnogih ne dokazujejo le globine obtoženčeve vpletenosti, ampak tudi odločnost izpolniti svoje poslanstvo.
Karadžić, ki se je ob pomoči ameriškega odvetnika zagovarjal sam, je očitke nasprotne strani zavrnil kot izmišljene. »Vem, kaj je resnica, in tožilstvo ve, kaj je resnica; poskušajo zavesti sodišče,« je vztrajal 69-letni nekdanji psiholog, ki se je, preden je bil aretiran, več kot desetletje uspešno skrival v predmestju Beograda, kjer se je izdajal za zdravilca. Obtoženi je sojenje od začetka poskušal prikazati kot obračun mednarodne skupnosti s srbskim ljudstvom, o poteku in izidu vojne pa tudi pet let po izročitvi na Nizozemsko govoril v prispodobi višje sile, na katero ni imel vpliva.
O mitih in prijateljstvu ...
Čeprav je ta teden pred sodniki priznal »moralno odgovornost«, ki jo je kot voditelj bosanskih Srbov nosil »za katerekoli zločine, zagrešene s strani prebivalcev in enot«, je odločno zavrnil neposredno vpletenost v množične poboje muslimanskih moških, žensk in otrok. Karadžić, ki je Srebrenico - največji vojni zločin v Evropi po letu 1945 - na začetku sojenja označil za »mit«, je v torek pojasnil, da ni vedel za poboj 8000 Muslimanov. Vztrajal je, da je bilo število žrtev napihnjeno, češ da so trupla prinašali v Srebrenico iz sosednjih vasi, in izrazil dvom, da zločin ustreza definiciji genocida. Po Karadžićevem prepričanju so zgodbe o sistematičnem etničnem čiščenju lažne, četudi se je v času vojne v javnosti večkrat pohvalil, kako z uporabo sile iz srbskih delov Bosne ustvarja etnično čisto državo.
Karadžićev pravni svetovalec, odvetnik Peter Robinson, je včeraj sodišču še enkrat predstavil glavni argument obrambe, da tožilstvu med sojenjem ni uspelo predstaviti dokazov, ki bi potrjevali navedbe v obtožnici. »Ni dokaza, da je doktor Karadžić načrtoval ali izvršil usmrtitev ljudi [v Srebrenici] ali da je za to vedel,« je poudaril Robinson, medtem ko je obtoženi dan pred tem sodnikom zatrdil, da je bila njegova vloga v vojni izkrivljena. »V resnici sem bil pravi prijatelj Muslimanov, ampak to je bilo pometeno pod preprogo.«
... ter razlogu za obstoj
Karadžić, ki je bil obtožen zločinov že pred koncem vojne v Bosni leta 1995, je sodni proces poskušal umestiti v širši kontekst in ga predstaviti kot obliko kaznovanja srbskega ljudstva s strani Zahoda. Obtoženec je že na začetku sojenja dejal, da bo »ščitil svoj narod in razlog njegovega obstoja, ki je pravičen in svet«.
Zdi se, da je potek procesa še utrdil njegovo prepričanje, da je zgodovina konflikta netočna in da jo je treba napisati na novo. V sklepnem govoru je pojasnil, da je tožilstvo prikazalo le delno sliko škode, ki so jo med vojno utrpeli Srbi. »Če sem jaz nor, ali je norih tudi milijon in pol ljudi, ki so pustili sinovom, da so za tri leta odšli v mrzle okope branit domove in družine?« se je nekdanji predsednik še zadnjič pred izrekom sodbe vprašal pred polno dvorano.
Tožilstvo za Karadžića predlaga dosmrtni zapor z obrazložitvijo, da bi bila to »edina primerna kazen«. Sodniki bodo odločitev o sodbi najverjetneje podali v drugi polovici prihodnjega leta.
