Ograje, ki naj bi rešile schengen

»Pod mojim vodstvom bomo storili vse za zaščito tega, kar smo dosegli,« je v svojem zadnjem letošnjem nastopu pred evropskim parlamentom dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. V mislih je imel seveda zaščito evropskega schengenskega sistema, ki še vedno velja za eno največjih pridobitev evropskega združevanja.

Evropska komisija si pod Junckerjevim vodstvom na vse načine prizadeva rešiti vse bolj nezadržno razpadanje schengenskega sistema, ki med članicami velja za eno največjih pridobitev. To je bila tudi ena ključnih tem tokratnega dvodnevnega vrha EU, med katerim so se voditelji dogovorili, da bodo predloge komisije uskladili najkasneje do sredine prihodnjega leta. Begunska kriza je namreč z medsebojnim nezaupanjem in postavljanjem ograj na notranjih mejah v iztekajočem se letu Evropo zamajala tako, kot še nobena do zdaj. Sredobežne sile še nikoli niso bile tako močne, unije pa še nikoli ni bilo tako težko držati skupaj.

Poskus evropske komisije, da bi schengensko Evropo vendarle ohranili pri življenju, je predlagana krepitev nadzora na tako imenovanih zunanjih mejah. Mnogi pravijo, da gre za dejanje iz obupa, ki med članicami še zadaleč ni dokončno usklajeno, zelo problematično pa je tudi to, ali bodo okrepljene Frontexove hitre enote res lahko odigrale svojo vlogo. EU bi namreč z njimi prevzela popoln nadzor, saj bi te sile v izjemnih primerih smele posredovati povsem samostojno in celo proti volji prizadete članice.

Proti beguncem in terorizmu

Da mora Evropska unija potegniti ustrezne nauke iz begunske krize v Sredozemlju in na Balkanu, ter končno učinkoviteje zaščititi svoje zunanje meje, je predsednik evropske komisije predlagal že v začetku septembra, med svojim govorom o »razmerah v Uniji«. V Strasbourgu je pred kratkim podal še konkretne predloge, kako bi lahko že obstoječo agencijo za zaščito evropskih zunanjih meja Frontex preoblikovali v pravo obmejno in obalno stražo Evropske unije, ki Evrope ne bi varovala le pred nezaželenimi prišleki, ampak tudi pred teroristi. Slednji lahko po sedanjih pravilih, kot se je letos že dvakrat pokazalo med pariškimi pokoli, brez težav potujejo iz Evrope na bližnjevzhodna krizna žarišča in se od tam vračajo v Evropo, kjer indoktrinirani z džihadom potem izvajajo teroristične napade.

Frontex naj bi zato v prihodnjih petih letih po Junckerjevem predlogu dobil številna nova pooblastila. Najmanj podvojil naj bi število svojih uradnikov s 500 na 1000, dodatno rezervo za zaščito zunanjih meja pa bi predstavljalo tudi 1.500 oboroženih pripadnikov, ki bi lahko v treh dneh odpotovali na »krizne« dele meje in tam poskrbeli za ustrezno zaščito evropskih meja. Če bi bilo njuno, bi Evropska komisija v prihodnje lahko tudi sama nadzorovala določene dele zunanjih meja, tudi če se prizadeta članica s tem ne bi strinjala.

Brez nadzora ni schengena

Kot je že med predstavitvijo osnutka zakona o učinkovitejši zaščiti evropskih zunanjih meja v evropskem parlamentu povedal podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans, je v letošnjem letu v Evropsko unijo brez ustrezne registracije, predpisane za azilante, brez vizumov ali dovoljenj za bivanje na zelo različne načine ilegalno vstopilo približno 1,5 milijona ljudi. Podatek zaradi pomanjkljivega nadzora ni zanesljiv, vseeno pa kaže na hude pomanjkljivosti pri obvladovanju zunanjih mejah, zaradi katerih so se nekatere članice ob prvih večjih težavah odločile kar same zapreti svoje, tudi notranje schengenske meje. Problem, ki je nastal na zunanjih mejah, se je tako po Timmermansovih beseda zelo hitro »preslikal« na celoten schengenski sistem in ga postavil pod vprašaj.

Logično je torej, da moramo v primeru, če želimo ohraniti schengen, bistveno izboljšati upravljanje in nadzor na evropskih zunanjih mejah. V sili tudi proti volji nekaterih članic schengenskega sporazuma, ki na zunanjih mejah tej nalogi do zdaj očitno niso bile kos. Kar v največji meri velja predvsem za Grčijo, ki je v begunski krizi povsem odpovedala, deloma pa tudi za Italijo. Odločitev je sprejeta, kako jo uresničiti, pa ostaja odprto.

Trk ob suverenost držav

Do zdaj so bile vse članice Unije izključno same odgovorne za zavarovanje svojih evropskih zunanjih meja in tudi za ustrezen nadzor letališč in pristanišč. Z razširitvijo Frontexsovega mandata in tudi pristojnosti Evropske komisije pa bi države dokončno izgubile ta ključni del suverenosti, ki je še vedno najbolj vezana prav na nadzor državnega ozemlja znotraj jasno določenih meja. Če bi namreč Evropska komisija po posvetovanjih z vsemi 28 članicami ugotovila, da je ena izmed članic na svoji zunanji meji zaradi kakršnih koli razlogov »preobremenjena«, in da te meje ne more več nadzorovati tako, kot bi bilo treba, bi lahko tja poslala svoje »hitre« Frontexove enote. V sili bi te enote smele tudi proti volji vlade prizadete članice prevzeti nadzor meje in registracijo potnikov oziroma vseh prehodov, kar je v predlogu komisije izjemno sporno in tudi najbolj eksplozivno vprašanje.

Vse države članice so namreč prav pri suverenosti izjemno občutljive. Kar ta trenutek še prav posebej velja za vzhodnoevropske, ki so se celo pri solidarnostnem reševanju begunskega problema in kvotah povsem zaprle vase. Novi poljski zunanji minister Witold Waszczykowski je tako že vnaprej odločno zavrnil tako predajo suverenosti Bruslju, ki jo v komisiji zagovarjata predvsem Francija in Nemčija, predlog komisije pa označil za »presenetljivega«, saj ga demokratično sploh ni mogoče nadzorovati.

Ugovore in hude besede je pričakovati tudi v evropskem parlamentu, kjer so predvsem Zeleni že dvignili glas, češ da se Evropa spreminja v trdnjavo, s predlaganimi ukrepi pa v resnici kaznuje vse tiste države, ki bi bile pripravljene sprejeti begunce. Kar je povsem v nasprotju z evropskim pravnim redom, s stališča človekovih pravic pa absolutno nesprejemljivo.

Ostreje tudi za Evropejce

Čeprav se o tem ne govori veliko, bi poostren nadzor zunanjih meja marsikaj spremenil tudi za Evropejce. Do zdaj so imeli potniki z evropskimi potnimi listi pri vstopu ali izstopu iz EU poseben prehod, pri potnih listih pa se je preverjala zgolj veljavnost dokumenta. Po novem naj bi potne liste sistematično preverjali z bankami podatkov in iskalnimi seznami ustreznih evropskih služb, kar je bilo do zdaj po tako imenovani schengenski mejni kodi izrecno prepovedano. Razlog za predlagano poostritev je teroristična nevarnost po pariških atentatih, po katerih se je znova potrdilo, da so storilci z evropskim potnim listom lahko nenadzorovano zapuščali EU in se vanjo vračali. Terorizma sicer ne kaže povezovati z begunci, je ob predstavitvi predloga dejal podpredsednik evropske komisije Timmermans, vseeno pa je učinkovitejši mejni nadzor nujen, če hočemo v Evropi zagotoviti več varnosti. O tem so se že konec novembra menda dogovorili notranji ministri EU.

Potni listi za izgnance

Novost, ki jo predvideva ostrejši Frontexsov nadzor na zunanjih mejah EU, je tudi enoten evropski dokument, nekakšen evropski »potni list za izgnance«, ki bi ga dobili vsi v EU zavrnjeni prosilci za politično zatočišče, in ki bi ga priznavale tudi tako imenovane »tretje države«, v katere naj bi begunce vračali. Do zdaj je EU sporazume o vračanju sklenila že s 17 državami »izvora«, vendar rezultati po oceni evropske komisije niso najboljši. Od približno pol milijona na leto vrnjenih prosilcev za azil so jih države dejansko sprejele manj kot 40 odstotkov. Frontex naj bi z novimi pooblastili na zunanjih mejah med drugim zagotovil tudi učinkovitejši izgon zavrnjenih azilantov in ostalih neupravičenih beguncev. Če se bodo članice EU do konca nizozemskega predsedovanja oziroma do sredine prihodnjega leta seveda uskladile.