Tiskane izdaje
Skopje − Makedonija se, kot kaže, še ne bo rešila iz začaranega kroga politične krize. Glavna opozicijska stranka SDSM je namreč potrdila, da bo bojkotirala predčasne volitve, predvidene za 24. april.
Kot je po navedbah tiskovne agencije MIA po srečanju obora stranke v sredo pojasnil vodja opozicijskih socialdemokratov Zoran Zaev, je ključno, da so volitve poštene in demokratične, ne njihov datum. Opozicija tako ne zahteva spremembe datuma za predčasne volitve, ampak uveljavitev tako imenovanega pržinskega dogovora. »Kakovostno in kredibilno preverjanje volilnih seznamov ne more biti opravljeno v 40 dneh, brez kredibilnih volilnih seznamov pa ne more biti volitev,« je dejal. Dodal je, da svobodnih in demokratičnih volitev prav tako ne morejo pripraviti, ne da bi pred tem medijski prostor odprli vsem političnim strankam. Zaev je še povedal, da njegova stranka ostaja zavezana političnemu sporazumu, in dodal, da bo ostala v parlamentu vse do njegove predvidene razpustitve 24. februarja.
A vladajoča stranka VMRO-DPMNE pod vodstvom Nikole Gruevskega kljub napovedanemu bojkotu opozicijskih socialdemokratov vztraja pri datumu predčasnih volitev. »Samo tako je mogoče premagati krizo. Dovolj je groženj, lažnih trditev in žalitev,« so po navedbah STA sporočili v odzivu. Prepričani so, da se SDSM ni nameravala udeležiti volitev in da poskuša podaljšati politično krizo v državi.
Ta Makedonijo pretresa že vse od volitev aprila 2014, na katerih je slavil Gruevski. Kot smo že pisali, sta vlada in opozicija na račun druga druge izrekali hude obtožbe. Opozicijski voditelj Zoran Zaev je makedonsko vlado tako obtoževal volilnih prevar, ni priznaval rezultatov parlamentarnih volitev, njegova stranka SDSM pa je zato bojkotirala delo parlamenta. Odnosi med strankama so se še zaostrili februarja 2015, ko je opozicija odvrgla tako imenovano medijsko bombo ter Gruevskega in njegovo vladajočo stranko obtožila nezakonitega prisluškovanja 20.000 ljudem, med drugim politikom in novinarjem, in začela objavljati posnetke, ki po njenih trditvah dokazujejo sporno delovanje vladajočih − med drugim tudi vsesplošno korupcijo in kriminalna dejanja. Konservativna vlada je po drugi strani Zaeva obtoževala vohunjenja in poskusov destabilizacije Makedonije.
Po mesecih politične krize so olje na ogenj prilili še majski spopadi med makedonskimi varnostnimi silami in oboroženimi skrajneži v Kumanovu na severu Makedonije, v katerih je bilo ubitih 14 teroristov in osem policistov, še najmanj 37 pa je bilo ranjenih. Čedalje glasnejša je postajala tudi javnost − sredi maja lani se je na protestnem shodu v glavnem mestu Skopje zbralo približno 20.000 privržencev opozicije, ki so glasno zahtevali odstop Gruevskega; nekaj dni pozneje pa se je na podobnem shodu zbralo približno 30.000 privržencev vladajoče stranke in premiera Gruevskega.
Dogovor o reševanju politične krize v Makedoniji so voditelji štirih največjih strank − Nikola Gruevski iz vladajoče stranke VMRO-DPMNE, Zoran Zaev iz opozicijske SDSM, Ali Ahmeti iz koalicijske vladajoče albanske stranke DUI in Menduh Thaçi iz albanske DPA − ob navzočnosti komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannesa Hahna − podpisali sredi julija lani. Strinjali so se, da bo premier Gruevski že do konca leta odstopil s položaja, 24. aprila 2016 pa bodo nato izvedli predčasne volitve, ki jih bo pripravila prehodna vlada. Pred tem se je morala opozicija vrniti v parlament in s tem končati svoj bojkot zaradi domnevnih volilnih prevar na volitvah leta 2014.
Gruevski je sredi januarja nato ponudil odstop in s tem odprl pot predčasnim volitvam. Večina makedonskih poslancev je namreč nekaj dni pozneje podprla razpustitev parlamenta in predlagala datum predčasnih volitev. Poleg tega so potrdili tudi začasnega predsednika vlade − generalnega sekretarja stranke VMRO-DPMNE Emila Dimitrieva.
