Tiskane izdaje
Madžarski premier Viktor Orbán je v Bruslju pogosto tarča kritik, ker ravna v nasprotju z evropskimi vrednotami in načeli. Med obiskom pri predsednikih treh institucij EU je poskušal predvsem upravičevati ravnanje z begunci. »Madžari in Evropejci so v velikem strahu, ker evropski voditelji, tudi predsedniki vlad, ne nadzirajo položaja,« je povedal. Postavljanje ograje na meji je v njegovih očeh nekaj povsem samoumevnega. Tako da Madžarska izpolnjuje pravila schengenskega območja in ga varuje kot skupno zunanjo mejo.
Skliceval se je na izjave avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna in nemške kanclerke Angele Merkel, da noben begunec ne bi smel zapustiti Madžarske, ne da bi bil prej registriran. »Ni rešitev, da nekdo pride čez zeleno mejo, gre na železniško postajo, vpije Nemčija in Angela Merkel, policiste pa sili, naj mu dovolijo pot naprej, ne da bi bil registriran,« je povedal. Begunsko vprašanje po njegovem mnenju sploh ni težava Evrope, temveč Nemčije, v katero si želijo vsi begunci. Sama da je Sirce povabila k – pogrnjeni mizi.
Brez razumevanja
Tudi predsednik evropskega sveta Donald Tusk, ki prihaja iz iste politične skupine kot Orbán, desnosredinske evropske ljudske stranke, ni imel nobenega razumevanja za Madžarova stališča. Madžarski premier je ob prihodu v Bruselj v frankfurtskem FAZ objavil članek, v katerem je opozarjal kar na ogroženost krščanske Evrope, češ, begunci prihajajo iz drugačne kulture in so praviloma muslimani. Tusk ga je zato opozoril, da za kristjana pri pomoči človeku njegova rasa, veroizpoved ali narodnost ne bi smela igrati nobene vloge.
Poljak, ki je na čelu institucije, sestavljene iz voditeljev 28 članic, je zahteval več solidarnosti znotraj EU in pomoč državam, ki so najbolj na udaru. Vlade da bi se morale temeljito lotiti begunske krize in si med sabo razdeliti pošteno najmanj 100.000 beguncev. Tuska skrbi razdor med vzhodom in zahodom Unije med begunski krizi. Ob solidarnosti da bi se morali resno lotiti še zadrževanja begunskega vala in utrjevanja meje. Tako bi odvzeli »ključe naše Evrope iz rok tihotapcev in morilcev«.
Juncker napoveduje nove, konkretne predloge
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki se je z Orbánom sestal pozno popoldne, bo že prihodnji teden predstavil nove konkretne predloge za rešitev migrantske krize. Beguncev, ki bodo razporejeni med članicami, bo gotovo več kot doslej načrtovanih 40.000. Ugiba se, da bo novo skupno število 160.000. Poleg tega naj bi omejevali prihod »lažnih« prosilcev za azil z Zahodnega Balkana in pospešeno vzpostavili begunske centre v mejnih članicah, v katerih bi nato s pomočjo EU odločali, kdo med njimi sploh izpolnjuje pogoje za azil in koga bodo vrnili v domovino.
Med članice naj bi prerazporedili begunce, ki so se zatekli v Italijo, Grčijo in na Madžarsko. Julija je članicam uspelo zbrati zaveze le za prerazporeditev 32.256 prosilcev za azil in za priselitev 22.504 beguncev iz držav blizu kriznim žarišč, denimo iz Jordanije. V Slovenijo bi jih prišlo skupaj 250. Po novem utegne nastati stalen sistem, ki bi se aktiviral vedno ob prihodu večjega števila ljudi v Evropo. Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik François Hollande zahtevata uvedbo obveznih kvot za begunce.
Temu se je precejšen del članic, predvsem nekdaj socialistične države, tudi Slovenija, doslej postavljalo po robu. Zaostritev krize, pritisk drugih članic in prizori, kakršen je fotografija triletnega dečka, ki ga je morje naplavilo na turško obalo, utegnejo zmehčati njihova stališča. Višegrajska četverica bo danes razpravljala o novih rešitvah. Orbán pa trdi, da je kvotni sistem brez strogega nadzora meje kot vabilo ljudem, naj pridejo. Njegova sporočilo beguncem je bilo: »Ostanite v Turčiji. Je varna država. Priti je tvegano.«
