Orbanova Madžarska: vsem kritikam navkljub čedalje močnejši

Viktor Orban je najbolj avtoritaren voditelj v Evropski uniji, Madžarski vlada s trdo roko, vsake volitve, nacionalne in lokalne, utrdijo njegovo moč. Nedavni množični protesti so nakazali meje njegove priljubljenosti, pa vendar ob absolutni večini v parlamentu lahko počne, kar hoče.

»Dosegli smo tako veličastno zmago, da njenega pomena v celoti niti ne moremo dojeti,« je Orban izjavil letošnjega aprila, ko je ponovno dobil mandat predsednika madžarske vlade. Njegova stranka Fidesz je dobila 45 odstotkov glasov oziroma 133 od 199 poslanskih sedežev. Postal je eden najmočnejših evropskih politikov, kritike, domače in tuje, se ga ne dotaknejo.

Množični protesti pretekli teden, ko je središče Budimpešte preplavilo več kot 100.000 ljudi, ki so demonstrirali zoper napovedani davek na internet in zoper vlado, so bili največji izziv premieru Viktorju Orbanu. Številni demonstranti so ga vzporejali z Vladimirjem Putinom, vihrale so zastave Evropske unije, očitno je postalo vse večje nezadovoljstvo, še posebno med mladimi. Naposled je šef vlade popustil in sporni internetni davek umaknil, bilo je prvič, da je stopil korak nazaj. Po letu 2010, ko se je voditelj desnosredinskega Fidesza vrnil na oblast, nenehno centralizira svojo oblast in krči demokracijo. Hrani se s politično polaziracijo in nacionalistično retoriko. Dvotretjinsko parlamentarno večino izrablja za to, piše pravila na novo: prikraja si volilno zakonodajo, podreja sodstvo, spodkopava moč ustavnega sodišča, omejujejo medijsko svobodo in pluralizem, prevzema nadzor nad državnimi institucijami. Pred kratkim je sprožil kampanjo proti nevladnim organizacijam, ki razdeljujejo tujo pomoč in jim očital domnevne finančne malverzacije. Polastil se je vseh vzvodov oblasti.

Absolutna moč

Glede na moč v parlamentu mu nič ne more do živega. Prihodnje volitve so daleč, šele leta 2018, spomladi je gladko dobil drugi zaporedni mandat, nakar je zmagal na evropskih volitvah, jesenske lokalne volitve so dodatno konsolidirale njegovo moč. Madžarska je več kot deset let članica Evropske unije in Nata, tačas mineva četrt stoletja od padca berlinskega zidu, in vendar je vse bolj avtoritarna država. »Orban je edini putinist, ki vlada v Evropski uniji«, je New York Times citiral nekdanjega nemškega zunanjega ministra Joschko Fischerja.

Kos za kosom Orban razgrajuje demokratične postulate, uveljavljene po letu 1989, zahodne civilnodružbene organizacije ugotavljajo, da Madžarska naglo drsi vstran od načel Evropske unije, »pospešeno izgublja temeljne značilnosti demokracije in vladavine prava«. »Neodvisne civilnodružbene organizacije so postale poslednji branik nadzora moči madžarske vlade«, je nedavno komentiral Open Democracy.

Internetnemu davku, ki je bil ocenjen kot napad na svobodo govora pod krinko polnjenja proračuna, se je premier pred tednom dni odpovedal. Ni ga mogoče uvesti v aktualni obliki, je sporočil v radijskem intervjuju. Svoj predlog je pred tem branil z argumentom, da ponudniki internetnih storitev pobirajo velikanske dobičke, do dela tega bi morala biti upravičena tudi vlada. Po Orbanovih besedah bo vlada v začetku prihodnjega leta pripravila »nacionalno posvetovanje« o internetu in davkih, je poročal AFP; to bržkone pomeni, da pušča odprta vrata za davek v prihodnje.

In vendar Viktor Orban (51) ni vsemogoč, njegova javnomnenjska podpora je v preteklih štirih letih znatno pošla, madžarska civilna družba se mobilizira. Po šestih mesecih mandata je praznino šibke, razdeljene in demoralizirane opozicije deloma zapolnila mlada generacija aktivistov, veščih novih tehnologij, umik internetnega davka je bila njihova pomembna zmaga. Demonstracije so sicer pritegnile ljudi različnih družbenih slojev in političnih prepričanj, nekateri so prišli protestirat prvič, vprašanje pa ostaja, kolikšen izziv to pomeni za talentiranega populista Orbana. Nezadovoljstvo malokdaj preraste v kaj več. In sploh, volitve so daleč.

Vizija

Svojo vizijo je razgrnil v razvpitem govoru sredi poletja v romunskem mestu Baile Tusnad. Rekel je, da bo Madžarska postala »neliberalna država«, razglasil je konec liberalnih demokracij in postavil za zgled avtoritarnost, države, kakršne so Rusija, Kitajska, Turčija, Singapur. Govoril je o tem, da zahodne demokracije v prihajajočih desetletjih verjetno ne bodo sposobne ohranjati globalne konkurenčnosti in bodo očitno izgubile moč, če se ne bodo sposobne prilagoditi. Začrtal je konture »nove madžarske države«, utemeljene na »drugačnem, posebnem, nacionalnem« pristopu.

Ne glede na proteste Evropske unije, ameriškega State Departmenta in organizacij za človekove pravice, gre Madžarska svojo pot. Orban je v sporu z Brusljem, nasprotuje evropskim sankcij proti Rusiji, prijateljuje s predsednikom Vladimirjem Putinom, ki si ga postavlja za zgled. Nenehno krši evropska pravila, hkrati prejema milijarde evrov iz strukturnih fondov EU. Madžarski primer nazorno kaže EU, kako ta pač ni sposobna »disciplinirati« članic. Medtem ko je večina evropskih voditeljev v svojih kritikah previdna, jih Združene države stopnjujejo. Odnose je dodatno zaostrilo geopolitično merjenje moči med Zahodom in Rusijo, ZDA so pred tedni več oseb iz premierove bližine razglasile za persone non grate.