Tiskane izdaje
London − Britanski konservativci so na majskih volitvah ljudi prepričali, da mora fiskalna stabilnost biti temelj vsake zrele družbe. Finančni minister George Osborne jim je med današnjo predstavitvijo proračuna pokazal, kaj to pomeni v praksi. Sporočilo, ki ga je poskušal prenesti, je, da varčevanje ima svoj smisel. Tudi če je včasih videti, kot da je uperjeno zgolj proti najšibkejšim delom prebivalstva.
Nov niz varčevalnih ukrepov je bil neizogiben. Konservativna vlada pod vodstvom Davida Camerona je za urejanje javnih financ na volitvah prejela jasen mandat, volivcem je v političnem programu dala konkretne zaveze, da bo v dveh letih znižala stroške delovanja države za 12 milijard funtov.
Kmalu je postalo jasno, da so bile mnoge izmed njih izrečene brez resnega premisleka, kot nerealne obljube, s katerimi je stranka nameravala vstopiti v koalicijska pogajanja s katero od manjših političnih skupin. Pogajanj, kot je znano, nikoli ni bilo, saj so torijci − v nasprotju z vsemi pričakovanji − dobili dovolj glasov, da so sami sestavili vlado. Zaveze so tako ostale nespremenjene. Vse do torka zvečer, ko je postalo jasno, da bo varčevanje vendarle potekalo počasneje, kot je bilo sprva predvideno. Vlada je po novem odločena iskanje 12 milijard funtov proračunskih rezerv na področju socialnih izdatkov z dveh raztegniti na tri leta. Kot je zapisal tednik Spectator, je George Osborne na koncu sam s seboj izpogajal višino končnih rezov.
Iskanje ravnotežja
O razlogih iz ozadja njegove odločitve ni treba bistveno ugibati. Vlada je z njo poskušala pokazati, da ima v mislih tako svoje volivce kot tiste, ki njeni politiki odločno nasprotujejo. Cameron je že na začetku mandata dal vedeti, da namerava obuditi ideje konservatizma »enega naroda«, ki jim je stranka nazadnje sledila v času šestdesetih let prejšnjega stoletja. Z drugimi besedami, njegova vlada si bo prizadevala za gospodarsko okrevanje, ki bo doseglo vse sloje prebivalstva.
Kljub širjenju bojazni, da bo nova vlada v proračun zarezala prehitro in preveč, najnovejši niz varčevalnih ukrepov, vsaj v duhu, predstavlja nadaljevanje politike konservativno-liberalne koalicije iz prejšnjega mandata. To seveda še ne pomeni, da ukrepi za marsikoga ne bodo boleči. Reforma socialne zakonodaje, ki predvideva zmanjšanje nekaterih socialnih prejemkov, kot so otroški dodatek, dodatek za stanovanje in subvencija za študentske nastanitve, bo po napovedih opozicije in nevladnih organizacij potisnila na stotisoče družin v relativno revščino, s tem ko bo pomemben del njihovih prihodkov izginil tako rekoč čez noč.
Vlada to nevarnost posredno priznava, zato namerava spodbuditi delodajalce, da delavcem izplačajo tako visoko plačo, da bodo ti z njo lahko dostojno živeli. Vlada namerava posledice zmanjšanja višine socialnih prejemkov ublažiti tudi s povišanjem najnižje davčne olajšave in s tem razbremeniti tiste, ki zaslužijo najmanj. Podobno bodo manj davkov plačevali pripadniki srednjega sloja, saj bodo mnogi z reformo zakonodaje izpadli iz najvišjega dohodninskega razreda.
Pomanjkanje nadzora vodi v kaos
Konservativci nameravajo v prihodnjih letih privarčevati še dodatnih pet milijard funtov s stopnjevanjem boja proti izogibanju plačila davkov. Med drugim bodo ukinili tako imenovani nedomicilni status, po katerem tujcem s stalnim prebivališčem v Britaniji doslej ni bilo treba plačevati britanskih davkov na dohodek.
Osborne je poudaril, da proračun v ospredje postavlja ekonomsko varnost. »Če država ne nadzoruje svojega zadolževanja, zadolževanje prevzame nadzor nad državo,« je opozoril. Njegove besede so se seveda nanašale na Grčijo. Kot je že pred dnevi ugotavljal Guardianov komentator Matthew d'Ancona, bo njegova najtežja naloga prepričati ljudi, da varčevanje ima svoj smisel in da ni uperjeno zgolj proti najrevnejšim. Medtem ko torijci opozarjajo, da je za ohranjanje nivoja javnih storitev potrebna stabilna gospodarska rast, se zraven trudijo pokazati, da razumejo tudi drugi del enačbe: ohranjanje socialne pravičnosti.
