Otok lepote pričakuje dialog, ne le vljudnost Pariza

Preobražanje Korzike: po nedeljskem drugem krogu oblast prepričljivo v rokah nacionalistov, ki zahteva avtonomijo.
Objavljeno
11. december 2017 15.57
Mimi Podkrižnik
Mimi Podkrižnik
Pričakovanja so se uresničila, v drugem krogu nedeljskih volitvah na Korziki je prepričljivo zmagala nacionalistična koalicija avtonomista Gillesa Simeonija in independentista Jean-Guyja Talamonija – in nemudoma pozvala francosko vlado k pogajanjem. Obeta se zanimiva dinamika med Parizom in Bastio.

Korzičani so zvezo Pè a Corsica [Za Korziko] podprli v več kot 57-odstotnem deležu ali drugače: po novem bo avtonomistično-independentistična zveza zasedala 41 od 63 sedežev v korziški skupščini; kar je prvič v petintridesetletni zgodovini inštitucije. Na drugem mestu je z okrog 18 odstotki podpore oziroma z desetimi "poslanci" pristala regionalistična desnica Jean-Martina Mondolonija, medtem ko je Republiki naprej – ki na nacionalni ravni vodi Francijo, na tako imenovanem Otoku lepote pa ji predseduje Jean-Charles Orsucci – naklonjenih slabih 13 odstotkov volivcev in prav toliko so jih dobili Republikanci, na čelu katerih je Valérie Bozzi. Nedeljskega drugega kroga, ki je »izbrisal« francosko levico in primazal zaušnico tudi Nacionalni fronti, se je udeležilo le slabih 48 odstotkov korziških volivcev.

Vljudnostne čestitke iz Pariza

Da bodo med 63 "poslanci korziške skupščine – mandat bodo imeli do naslednjih volitev leta 2021 – večinoma sedeli nacionalisti, ni presenečenje, kakor ne čudi, da je aktualni predsednik otoške "vlade" Gilles Simeoni že takoj po razglasitvi zmage v nedeljo zvečer iz Pariza prejel klic predsednika francoske vlade Édouarda Philippa. Nemudoma mu je izrekel »republikanske čestitke« in dejal, kako ga je pripravljen sprejeti v Parizu, brž ko bo s 1. januarjem na Korziki administrativno vzpostavljena enotna teritorialna skupnost. Podobno je prav tako notranji minister Gérard Collomb izjavil, kako je vlada pripravljena spoštljivo poslušati in se pogovarjati z na novo izvoljenimi korziškimi predstavniki ter odgovoriti na pričakovanja, ki so jih v nedeljo na volitvah izrazili Korzičani. Po pisanju francoskih medijev se je korziški avtonomist Simeoni na pariško kurtoazijo odzval precej »konkretno«, češ da pričakuje »pravi dialog z državo« in kako razmere še nikoli niso bile boljše, da »vprašanje Korzike politično rešijo po mirni poti in trajno«. Medtem pa se ni njegov kolega, independentist Jean-Guy Talamoni, zdaj predsednik skupščine, nič kaj obotavljal, ampak je šel v besedah takoj precej daleč: hitro da je treba začeti pogajanja s francosko vlado – in ob tem malone zagrozil z »ljudskimi manifestacijami«, tudi po »evropskih glavnih mestih«, če ne bo dovolj posluha za resnično demokracijo. Seveda je pridal, kako upa, da vse to ne bo niti potrebno, ampak bo »tudi v Parizu prevladal razum – in se bodo že v nekaj tednih začeli pogajati«.

Avtonomija, ne neodvisnost

Poudariti kaže, da korziška nacionalistična politika, ki se je na oblast povzpela pred dvema letoma, za zdaj ne zahteva neodvisnosti po katalonsko, je pa pričakovati, da bo, vse bolj politično samozavestna in kot je napovedovala tudi pred volitvami, v prihodnje ostra pogajalka pri treh že znanih zahtevah: pri amnestiji za politične zapornike, korziščini kot uradnem jeziku ob francoščini in pravici za nakup nepremičnin le za tiste, ki bivajo na otoku vsaj pet let (s čimer želijo v prihodnje preprečiti mnoge nepremičninske špekulacije). Smer je menda jasna: korziški nacionalisti hočejo doseči status avtonomije v najpozneje treh letih, v desetih pa avtonomijo popolnoma udejaniti tudi v praksi. Separatistični glasovi v koaliciji Za Korziko so za zdaj preglašeni – separatizem po korziško je bil, kot je znano, tesno prepleten z mafijsko-terorističnim podzemljem –, čeprav se zdi, da je nasilje del vsakdanjika. Tako so med nedavnima prvim in drugim krogom volitev v obračunu med lokalnimi bandami pospravili znanega voditelja Tonyja Quilichinija, znanega kot Mesar Tony, pred dnevi pa so na jugu otoka banditi razdejali neko restavracijo, tudi v nedeljo zvečer je po pisanju Corse-Matin razneslo bombo sredi Bastie ...

Upravna »prenova«

Na Korziki, kjer živi okrog 330.000 prebivalcev, bo 1. januarja upravno zaživela tako imenovana enotna teritorialna skupnost, preoblikovana iz dosedanjih dveh departmajev in teritorialne skupnosti oziroma regije. Korziška oblast se spopada z 10,5-odstotno brezposelnostjo in z 20-odstotnim deležem tistim, ki živijo pod pragom revščine, kar je največ v Franciji. Skozi siromaštvo se Otok lepote, ki predstavlja le 0,5-odstotni delež francoskega BDP, povečini prebija s kmetijstvom in predvsem s turizmom. Močno odvisna od Pariza je čisto druga pesem od Katalonije v odnosu do Madrida.