Tiskane izdaje
Bruselj – »Pacta sunt servanda,« je turški premier Ahmet Davutoğlu med nastopom v parlamentarni skupščini Sveta Evrope v Strasbourgu opozoril članice EU glede sporazuma o begunskem vprašanju, ki ga je Ankara marca sklenila z Unijo.
Turčija po njegovih besedah izpolnjuje zaveze iz kupčije, ki utegne postati prelomnica v bitki s krizo. Namesto več tisoč pride s turške obale čez Egejsko morje na grške otoke na dan manj kot sto ljudi. »Včasih niti eden,« je pojasnjeval Davutoğlu. Za 2,7 milijona Sircev, ki so se zatekli na njeno ozemlje – okoli deset odstotkov jih živi v taboriščih –, da je Turčija najbolj humana država ... V begunstvu se je v Turčijo rodilo več kot 150.000 sirskih otrok. Ker Turčija izpolnjuje svoje zaveze iz kupčije z EU pričakuje, da bo še evropska stran uresničila svoje.
Na finančnem področju Ankara pričakuje, da EU začne hitreje nakazovati denar za begunce. V prvi fazi so obljubljene tri milijarde evrov, nato naj bi iz EU prišla še enaka vsota do leta 2018. Unija je doslej uporabila 187 milijonov. V zadnjem svežnju je namenila šestdeset milijonov za hrano, zdravstvene stroške in namestitev migrantov, ki bodo vrnjeni iz Grčije v Turčijo. Poleg tega je namenila 50 milijonov za pomoč Sircem v Turčiji. Več težav kot pri finančnih vprašanjih in pospešku v pristopnih pogajanjih z EU utegne biti pri izpolnitvi zaveze od odpravi vizumov.
Davutoğlu je pred odhodom v Strasbourg, kjer se je tudi srečal s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, sporočil, da nihče ne more pričakovati od Ankare spoštovanja zavez, če ne bo liberalizacije vizumov. V zadnji kupčiji je namesto prej predvidne liberalizacije do oktobra napovedana odprava vizumov že konec junija. Kljub napredku pri begunskem vprašanju, je Juncker v Strasbourgu napovedal, da pri liberalizaciji vizumskega režima popuščanja ne bo. »Turčija mora izpolniti preostale pogoje. Liberalizacija je vprašanj merila. V primeru Turčije merila ne bodo razvodenela,« je sporočil. V zapletenih postopkih mora Turčija izpolniti 72 pogojev.
Med drugim mora, denimo, zagotoviti varstvo osebnih podatkov po standardih EU, sprejemati vrnjene migrante, imeti biometrične potne listine s shranjenimi prstnimi odtisi ... V zadnjem poročilu evropske komisije o napredku pri izpolnjevanju pogojev, objavljenem na začetku marca, je Bruselj imel kar nekaj ostrih kritik, saj je pomanjkljivosti še veliko. Od Ankare pričakuje boljši nadzor meje. Od državljanov držav, ki predstavljajo visoko migracijsko tveganje, bi morali zahtevati vizume. Bruselj pričakuje strožji režim za države, kakršne so Afganistan, Pakistan, Somalija ... S članicami EU bi morala bolje sodelovati na področju pravosodja. Okrepiti bi morala bitko proti organiziranemu kriminalu in korupciji.
Po enem od ugibanjem bo EU odpravila vizume z varovalko, ki bi se aktivirala, če Ankara ne bo izpolnjevala zavez.
Pričakovati je, da bo Turčija odločno vztrajala pri liberalizaciji vizumov. Z njo kot velikim dosežkom bi predsednik Recep Tayyip Erdoğan dobil točke pri volilnemu telesu. Po dosedanji praksi članic Unije so bili skoraj vsem turškim državljanom, ki so želeli na pot v EU, odobreni schengenski turistični vizumi. Kljub temu postopki na konzulatih in z njimi povezani stroški omejuje družinske stike s številnimi izseljenci po EU in negativno vplivajo na gospodarske odnose.
Vizumi za Turke so bili v vseh članicah uvedeni po vojaškem udaru leta 1980, ob širitvah so se tej politiki pridružile še novinke. Trn v turški peti je, da je EU že odpravila vizume za vse balkanske države (izjema je Kosovo) in Moldavijo, ki so vse po vrsti manj razvite kot Turčija. Eden od strahov je povezan s kurdskim vprašanjem. Četudi turški državljani ne bi potrebovali vizumov zgolj za kratkotrajne obiske (do treh mesecev), bi se Kurdi utegnili v večjem število odpraviti v EU in nato zaprositi za azil.
Sama kupčija s Turčija je več kot dva tedna po začetku njenega izvajanja v praksi še vedno v povojih. Skladno s pričakovanji na grških otokih ni dovolj strokovnega osebja iz Grčije in članic EU, ki bi lahko izpeljali azilne postopke in začeli vračati prosilce v Turčijo. Doslej so vračali le ljudi, ki za azil sploh niso zaprosili, skupno 325 oseb. Tudi neposredno preseljevanje iz Turčije poteka po polžje, bolj ali manj simbolno. V članice, predvsem v Nemčijo, je bilo preseljenih manj kot sto Sircev. Ankara pričakuje, da bo EU sprejela več 100.000 Sircev.
