Tiskane izdaje
Britanski parlament je nocoj potrdil rok za sprožitev 50. člena lizbonske pogodbe. Odločitev poslancev je neobvezujoča, vendar utrjuje položaj premierke in njenih ministrov v času, ko opozicija in nasprotniki brexita iščejo načine za upočasnitev ločitvenega procesa z EU.
Po večurni razpravi, ki jo je laburistična stranka sprožila z zahtevo, naj konservativna vlada Therese May razkrije poslancem podrobnosti svojih načrtov za brexit, je parlament po pričakovanjih z večino glasov izglasoval predlog največje opozicijske stranke, poleg tega pa še vladni amandma, ki je od predstavnikov ljudstva zahteval, naj izrečejo podporo časovnemu okviru, v katerem je vlada določila marec 2017 kot skrajni rok za začetek izstopnih pogajanj z Evropsko unijo. Poleg tega je konservativna vlada od laburistične opozicije in nekaterih proevropskih torijcev izsilila priznanje, da bodo spoštovali voljo britanskih volivcev, izraženo na referendumu 23. junija.
Glasovanje je potekalo v senci odmevnega sodnega procesa, na katerem britansko vrhovno sodišče preverja argumente za in proti vključitvi parlamenta v proces sprožitve 50. člena lizbonske pogodbe. Medtem ko vlada verjame, da ji izvršne pristojnosti omogočajo, da sama sproži uradni postopek izstopa iz EU, njeni nasprotniki trdijo, da mora pred tem dobiti soglasje parlamenta. Verjetnost, da bi poslanci glasovali v nasprotju z voljo večine britanskih volivcev in blokirali izstop države iz EU, je tako rekoč nična; a sodba bi kljub temu lahko prekrižala načrte vladi, ki želi začeti ločitvena pogajanja najkasneje do marca prihodnje leto.
Theresa May je v torek, dan pred glasovanjem, napovedala, da bo vlada podprla predlog laburistov in seznanila parlament s svojo pogajalsko strategijo. Odločitev je padla po tem, ko so zahtevo laburistov podprli tudi nekateri proevropski poslanci vladajoče stranke. Vlada se že dolgo upira objavljanju podrobnosti načrtov v zvezi z brexitom, prepričana je, da bi to lahko škodilo njeni pogajalski poziciji. Napoved so zato mnogi dojemali kot gladko zmago za opozicijo. A tudi po današnjem glasovanju ni jasno, koliko podrobnosti namerava vlada dejansko razkriti.
Dvojna igra
Laburisti so zahtevali od ministrov, naj jim povedo, ali se nameravajo pogajati za ohranitev članstva Združenega kraljestva na skupnem trgu in v carinski uniji, a konkretnih odgovorov, razen potrditve, da bo parlament lahko glasoval o končnem dogovoru, po pričakovanjih niso dobili. David Davis, minister za brexit, je med razpravo poudaril, da vlada poslancem ne bo po nepotrebnem prikrivala informacij, posredovala pa jim bo zgolj tiste, o katerih bo prepričana, da ji ne bodo škodile med pogajanji z EU. Določena stopnja tajnosti je v trgovinskih pogajanjih normalna, a to ne bodo zgolj bilateralna trgovinska pogajanja, je pojasnil. Vključenih bo 30 strani, pogajanja bodo vplivala na druge evropske države. Zaradi tega vlada »mora ostati fleksibilna«.
Kar je bilo sprva videti kot popuščanje pod pritiskom opozicije, se je na koncu pokazalo za dvojno igro. Z glasovanjem si je vlada v parlamentu zagotovila zadostno podporo, da izpelje proces izstopa iz EU v predvidenem roku.
Ni dvoma, da bo vlada v prvih treh mesecih prihodnjega leta sprožila 50. člen lizbonske pogodbe. Tudi če bo izgubila na sodišču, poslanci, ki so glasovali za njen amandma, ne bodo imeli dosti drugih možnosti, kot da potrdijo tudi njen mandat za začetek pogajanj z EU. Keir Starmer, minister za brexit v senci, je pod pritiskom torijcev med razpravo zagotovil, da laburisti ne nameravajo blokirati ali upočasnjevati uveljavitve 50. člena. Tako so se proti vladnemu amandmaju in marčevskemu roku nocoj izrekli samo poslanci Škotske narodne stranke in liberalnih demokratov. Prvi zato, ker hočejo, da bi se Škotska ločeno pogajala o izstopu iz EU, drugi pa zato, ker si po koncu pogajanj želijo, da bi vlada razpisala še en referendum, na katerem bi volivci odločali o končnem dogovoru.
