Po datumu še ura britanskega izstopa iz EU

Britanska premierka ne namerava tolerirati poskusov blokade izstopnega procesa svojih poslancev.
Objavljeno
10. november 2017 14.19
BRITAIN-POLITICS/MORDAUNT
Ju. K.
Ju. K.

London − V britanskem parlamentu se bo prihodnji teden začela po pričakovanjih burna razprava o predlogu zakona o umiku Združenega kraljestva iz Evropske unije. Cilj zakona, ki ga je vlada Therese May v parlamentarno proceduro vložila v začetku poletja, je prezrcaliti vso obstoječo evropsko zakonodajo v britansko in s tem zmanjšati nevarnost nastanka zakonskega vakuuma na dan brexita.

Poslanci bodo med razpravo in glasovanjem odločali o usodi več sto predlaganih dopolnil, ki jih je k zakonu vložila opozicija. Vladajoči konservativci se bodo morali pri potrjevanju predloga ponovno zanašati na glasove severnoirskih demokratičnih unionistov (DUP), pa tudi drug na drugega.

Razmere v stranki in vladi, ki je v tem mesecu zaradi različnih afer ostala brez dveh ministrov, že dolgo niso bile tako zaostrene. Nervozo dodatno povečujejo uporniki znotraj torijskih vrst, ki grozijo, da bi lahko v enem ključnih trenutkov izstopnega procesa glasovali skupaj z opozicijo, če vlada ne bo namenila več posluha njihovim zahtevam. Na vrhu seznama teh je pravno zavezujoče glasovanje o končnem dogovoru z EU v britanskem parlamentu.

Blokada ne pride v poštev

Britanska premierka Theresa May je v kolumni za Daily Telegraph danes zagotovila, da ne bo dopustila blokade zakona in s tem blokade izstopa države iz EU. »Naj nihče ne dvomi o naši odločnosti, brexit bo,« je zapisala in napovedala, da bo vlada svoj predlog dopolnila s členom, v katerem bo zapisano, da bo »Združeno kraljestvo izstopilo iz EU 29. marca 2019 ob 23. uri po greenwiškem času«. Premierka bo s tem pred dejstvo postavila predvsem manjšo skupino proevropskih konservativnih poslancev in jih poskušala prisiliti v to, da se dokončno izrečejo o svoji podpori brexitu.

Oba domova parlamenta sta o različnih vidikih brexita glasovala že neštetokrat, vlada pa ni izgubila niti enega glasovanja. Tudi septembra ne, ko je večina poslancev parlamenta podprla zakon po njegovem drugem branju.

Toda ministri so morali tretje branje v zadnjih tednih dvakrat preložiti, saj niso bili prepričani, ali bo zanj glasovalo vseh 315 konservativnih poslancev. Kaj vzbuja njihove upe zdaj, ni povsem jasno. Načeloma sta možni dve razlagi: po prvi so poslanci dobili zagotovila, ki so jih iskali, in v zameno zanje premierki obljubili svojo podporo; po drugi zagotovil niso dobili, premierka pa se je odločila, da klljub temu poskusi svojo srečo in zakonodajni predlog poskuša popeljati do naslednje ovire v lordski zbornici.