Po eksploziji v Ankari turška letala nad PKK

Turčija bo uporabila pravico do samoobrambe, je napovedal turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan.

Ma. Ja.
pon, 14.03.2016, 10:21
S slovenskega ministrstva za zunanje zadeve so sporočili, da po do zdaj dostopnih informacijah slovenskega veleposlaništva v Ankari in MZZ med žrtvami napada v Ankari ni slovenskih državljanov. Prav tako se doslej na ministrstvo ni obrnil noben slovenski državljan s prošnjo za kakršno koli pomoč v povezavi z dogodkom, piše STA.

Ankara − »Terorizem bomo spravili na kolena,« je po včerajšnjem smrtonosnem napadu v turškem glavnem mestu Ankara, v katerem je bilo po zadnjih informacijah ubitih 37 in ranjenih 125 ljudi, med njimi več huje, napovedal turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Da bi se Turčija obvarovala pred novimi napadi, bo uporabila pravico do samoobrambe, je dodal.

Turške letalske sile so tako davi, le nekaj ur po smrtonosni eksploziji avtomobila bombe, za kar so odgovornost pripisali kurdskim upornikom, napadle kurdske tarče na severu Iraka. Po navedbah agencije Anadolu je devet letal F-16 in dve letali F-4 napadlo 18 položajev Kurdske delavske stranke (PKK) na severu Iraka, tudi na območju gorovja Kandil, kjer ima sedež vodstvo PKK. Medtem je turška policija izvedla vrsto preiskav v mestu Adana in po navedbah agencije Dogan aretirala najmanj 36 domnevnih pripadnikov PKK.

Poleg tega se je turška vlada po napadu sestala na izredni seji, sodišče v Ankari pa je, kot poroča STA, odredilo prepoved dostopa do spletnih družbenih omrežij, vključno s facebookom in twitterjem. Kot so pojasnili, zato, da ne bi ljudje na spletu objavljali slik napada.

Turški premier Ahmet Davutoğlu je pred tem zatrdil, da imajo turške oblasti konkretne informacije o teroristični skupini, ki stoji za včerajšnjim napadom z avtomobilom bombo na trgu Kizilay v središču Ankare. Oblasti domnevajo, da sta napad izvedla dva napadalca, povezana s PKK. Preiskava še poteka, njene rezultate pa nameravajo po besedah predsednika vlade kmalu objaviti.

Včerajšnji napad je bil sicer že drugi v Ankari v zadnjem mesecu − 17. februarja je bilo namreč v napadu na avtobus z vojaki ubitih 29 ljudi. Turčija se tudi po februarskem napadu v Ankari ni obotavljala pri povračilnih ukrepih − že nekaj ur pozneje so nad severom Iraka zarohnela vojaška letala in izvedla obsežen napad na pozicije prepovedane kurdske delavske stranke PKK.

Sicer pa so podobni napadi v zadnjem času v Turčiji zelo pogosti. Najhujši med njimi se je oktobra lani zgodil v Ankari, ko sta samomorilska napadalca smrtonosni napravi sprožila nedaleč o ljudi, ki so se pred glavno železniško postajo zbirali za protest proti obujenemu nasilju med turškimi silami in Kurdi. Umrlo je več kot sto ljudi, 246 je bilo ranjenih. Turško tožilstvo je nekaj dni pozneje sporočilo, da je ukaz za najbolj smrtonosni teroristični napad v sodobni Turčiji prišel neposredno s sedeža Islamske države v Siriji.

EU in Nato zagotovila podporo Turčiji

Po terorističnem napadu v Ankari sta Evropska unija in zveza Nato Turčiji zagotovili podporo v njenem boju proti terorizmu, piše STA. EU je pripravljena še nadgraditi mednarodno sodelovanje na tem področju, sta sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini in evropski komisar Johannes Hahn, ki je pristojen za širitev. »Vsi zavezniki smo solidarni s Turčijo in odločeni v našem boju proti terorizmu,« pa je sporočil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg in hkrati ostro obsodil napad v Ankari.

Prijavi sovražni govor