Varnost se vrača na agendo

Britanska opozicija se po napadu v Londonu sprašuje, ali se je varčevanje na račun varnosti izplačalo.

pon, 05.06.2017, 16:00; spremenjen: 21:12
Britanska policija razkrila imena dveh od treh napadalcev v Londonu

London - Londonska policija je danes imenovala dva od treh domnevnih napadalcev, ki so jih ubili v soboto po tem, ko so zapeljali v pešce na Londonskem mostu in nato z noži na tržnici Borough napadli mimoidoče. Policija je objavila fotografije in informacije o dveh napadalcih, oba naj bi prebivala v četrti Barking na vzhodu Londona.

Eden od moških je 27-letni Britanec Khuram Shazad Butt, ki se je rodil v Pakistanu. Drugi pa 30-letni Rachid Redouane, ki naj bi bil »Maročan in Libijec« ter je uporabljal drugo ime in datum rojstva, so sporočili preiskovalci.

Policija je še opozorila, da morajo napadalce še »formalno identificirati«, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Butt naj bi bil že prej poznan varnostnim silam, vendar niso imeli informacij, da načrtuje napad, piše francoska tiskovna agencija AFP. »Še vedno potekajo preiskave za identifikacijo njihovega sokrivca,« je po poročanju dpa dodala policija. (STA)

Vprašanje varnosti je v britanski predvolilni kampanji odigralo precej manjšo vlogo, kot je bilo pričakovati po nedavnem terorističnem napadu v Manchestru. Sobotni napad v Londonu ga je le nekaj dni pred parlamentarnimi volitvami uvrstil na vrh politične agende.

Britanska policija je drugi dan preiskave napada potrdila, da je identificirala vse tri ubite napadalce in pridržala enajst ljudi. Na območju vzhodnega Londona so specialne enote opravile več hišnih preiskav. Za enega preiskanih naslovov se domneva, da je bil stalno prebivališče napadalcev. Tako kot pri napadu v Manchestru je ključno vprašanje, na katerega morajo preiskovalci odgovoriti, preden lahko izključijo možnost novega napada, ali je bila trojica del širše mreže. Tudi za napad na London Bridgeu in v Borough Marketu je odgovornost prevzela skrajna skupina Islamska država, kar pa preiskovalcem ne pove dosti o tem, kako je bil ta pripravljen in kdo vse je pri njem sodeloval.

Politična razprava se medtem osredotoča predvsem na to, ali bi lahko napad kakor koli preprečili. Britanska konservativna vlada in premierka Theresa May sta se v ponedeljek znašli v defenzivi, potem ko so opozicijski politiki poskušali povleči vzporednice med krčenjem proračunskih sredstev za policijo in posledičnim zmanjševanjem števila policistov na ulicah britanskih mest ter že tretjim terorističnim napadom v zadnjih treh mesecih, v katerem je v Londonu konec tedna življenje izgubilo sedem ljudi.

Premierka, ki je pred nastopom mandata šest let vodila notranji resor, je morala med opoldansko novinarsko konferenco zagovarjati svoje pretekle odločitve, ki so med drugim privedle do zmanjšanja števila policistov. Mayeva je vztrajala, da je zaščitila proračunska sredstva za policijski boj proti terorizmu in da se od leta 2015 odstotek proračuna, ki ga država namenja za policijo, ni krčil.

Prednost ali slabost

A pravega odgovora na to, zakaj je število policistov na britanskih ulicah danes za 20.000 manjše kot ob začetku desetletja, ni znala ponuditi. Njeno izmikanje je le še okrepilo argumente nasprotne strani in občutek, da se varčevanje na račun varnosti ni izplačalo. Povsem logično je vodilo k vprašanjem o tem, ali so izkušnje pri zagotavljanju varnosti resnično njena največja prednost v primerjavi s konkurenco.

Vodja laburistov Jeremy Corbyn se je razpravo odzval z izjavo, da bi podprl pozive k njenemu odstopu, če ne bi v državi v četrtek potekale predčasne parlamentarne volitve. »Te so morda boljši način za rešitev tega vprašanja,« je pojasnil Corbyn, ki je sicer zavrnil namige o tem, da premierka zaradi preteklih odločitev nosi odgovornost za napad. Vztrajal je, da je primarna odgovornost na plečih tistih, ki so ga zagrešili.

Vprašanje varnosti in soočanja s terorizmom bo v zadnjih dneh predvolilne kampanje, za katero se je napačno domnevalo, da se bo vrtela le okrog ene teme – brexita –, bistveno pomembnejše, kot je bilo do sedaj. Kateri stranki bo to najbolj koristilo, ni povsem jasno.

Stranki vzroke za težave vidita v različnih stvareh: medtem ko laburisti opozarjajo na krčenje proračunskih sredstev za policijo, konservativci verjamejo, da so ključne težave v preveliki toleranci do ekstremizma, tako nasilnega kot nenasilnega, premajhnih pristojnostih organov pregona in nedokončanemu boju z islamskimi skrajneži v Iraku in Siriji. Nobena od strank ne sprejema stališč druge, kar v času volilne kampanje ni presenetljivo. To seveda ne pomeni, da ne moreta obe imeti hkrati prav.

Prijavi sovražni govor