Tiskane izdaje
Evropska politika poskuša predstavljati referendumsko zavrnitev ustavne reforme v Italiji in slovo premiera Mattea Renzija kot bolj ali manj notranjepolitično zadevo brez daljnosežnih posledic za EU.
Predvsem miren odziv finančnih trgov je obveljal za prepričljivo znamenje, da razmer ne bi smeli preveč dramatizirati. Položaj italijanskih bank in visok dolg (po deležu v BDP ima višjega le Grčija) sta sicer glavna razloga za zaskrbljenost. Na rednem zasedanju finančnih ministrov skupine držav z evrom je njihov vodja, Nizozemec Jeroen Dijsselbloem, opozarjal, da sam referendum ne spreminja gospodarskega in bančnega položaja države. »Težave, ki jih imamo danes, smo imeli tudi včeraj,« je povedal Dijsselbloem. Z njimi da bi se morali ukvarjati.
Eno od tveganj, povezanih z Italijo, je, da so se težave bank s politično krizo še povečale in razširile v druge bolj ranljive članice. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je opozoril, da ni razlogov za govorjenje o krizi evra. Nova italijanska vlada naj bi na področju gospodarske politike nadaljevala v smeri, po kateri je v zadnjih treh letih šel Renzi. Schäuble je prepričan, da imajo Italijani veliko izkušenj s takšnim položajem, kakršen je nastal po referendumu.
Tudi francoski finančni minister Michel Sapin je pozival k bolj sproščeni obravnavi razmer in izrazil prepričanje, da položaj italijanskih bank ni povezan z referendumom. Kot notranjepolitični dogodek v njegovih očeh ni povezan z evropsko politiko ali položajem Italije v Evropi; je pa v Avstriji, kjer je bilo veliko razprav o EU, zmagal proevropski predsedniški kandidat. Več razlogov za skrb v Bruslju bi bilo, če bi bila pozneje v Italiji oblikovana vlada s strankami, ki so usmerjene proti evru in EU.
Evropski komisar za gospodarstvo Pierre Moscovici se ni strinjal z razlagami, da je bil bruseljski pritisk na Renzija glede izpolnjevanja javnofinančnih obveznosti kriv za razplet referenduma. Italija je bila v zadnjih letih ena od večjih javnofinančnih grešnic, saj se ni držala razmeroma togih pravil. Tako kot druge grešnice, Francija, Portugalska ali Španija, pa nikoli ni bila tarča kakršnihkoli sankcij. Moscovici je ocenil, da je bilo pri izračunavanju primanjkljaj veliko razumevanja za Rim. Tako so bili upoštevane posledice potresov in stroški begunske krize.
Presenetljiva mirnost tudi Nemčiji
Kanclerka Angela Merkel obžaluje odstop italijanskega premiera Mattea Renzija, s katerim je po besedah njenega predstavnika za tisk Steffena Seiberta zelo dobro sodelovala in je zadnja leta podpirala njegove »reformne usmeritve«. Seibert je dodal, da Nemčija globoko spoštuje njegovo demokratično odločitev. Res pa je tudi, da odnosi med državama v zadnjem času niso bili najbolj harmonični, saj je Renzi večkrat ostro napadel nemški »varčevalni diktat«, ki naj bi uničeval Evropo, kot je dejal ob robu zadnjega zasedanja generalne skupščine OZN.
Številni nemški konservativni komentatorji so levosredinskemu premieru očitali, da bi se moral bolj ubadati z reformami v korist gospodarske rasti ter z visoko zadolženostjo države. Mnogi verjamejo, da bo (italijanski) predsednik ECB Mario Draghi priskočil na pomoč, morda že ta četrtek, a kritiki dodajajo, da problem Italije ni pomanjkanje sredstev, ampak premajhna produktivnost.
Ekonomist Hans-Werner Sinn zaradi pomanjkanja reform pričakuje izstop Italije iz evrskega območja. Drugi bolj soglašajo z luksemburškim zunanjim ministrom Jeanom Asselbornom, ki je za DPA dejal, da je referendum italijanska notranja zadeva. Nobene nevarnosti za evro ne vidi niti finančni minister Wolfgang Schäuble, ki priporoča mirnost, takšni pa so po razglasitvi Renzijevega referendumskega poraza ostali tudi finančni trgi, nekaterim se je vrednost celo povečala. So ti po brexitu in Donaldu Trumpu že vajeni vsega hudega ali vidijo v krizah priložnost za razvoj?
Tudi v Franciji mnenja, da gre za »notranjepolitično vprašanje«
Predstavniki francoske vlade so v komentarjih izida italijanskega referenduma poudarili, da ta ne predstavlja zavrnitve Evropske unije s strani prebivalcev ene od ustanovnih članic. Francoski predsednik François Hollande je izrazil upanje, da se bo Italija hitro pobrala po propadlem poskusu sprejetja predlaganih ustavnih sprememb. Hollande je pohvalil dinamičnost italijanskega premiera v odhodu in njegovo željo po sprejemanju pogumnih reform za njegovo državo. »Predsednik z njim deli odločenost, da se Evropo usmeri na pot rasti in ustvarjanja delovnih mest,« so sporočili iz Elizijske palače.
Na razplet nedeljskega glasovanja se je po pričakovanjih odzvala tudi voditeljica skrajno desne Nacionalne Fronte Marine Le Pen. Po twitterju je sporočila, da so Italijani obrnili hrbet Matteu Renziju in Evropski uniji. »Poslušati moramo to žejo narodov po svobodi,« je še zapisala.
