Tiskane izdaje
Bruselj – Z minevanjem časa po britanski odločitvi za izstop iz Evropske unije in približevanjem uradnega začetka postopka ločitve je vse očitneje, pred kakšnimi dramatičnimi časi je Unija.
Projekt bo zapleten in politično kočljiv, saj po dolgih desetletjih članstva in prepletanja znotraj Unije izstopa ena največjih članic. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je prejšnji teden v govoru v Münchnu omenil, da morajo v Veliki Britaniji spremeniti kar 26.000 zakonov, preden bo sklenjen proces britanskega izstopa iz Unije. Po drugi strani bo zakonodaja, ki je bila sprejeta v EU in na katero je Združeno kraljestvo na številnih področjih vplivalo predvsem z zaviranjem projektov za globlje in učinkovitejše povezovanje, po britanskem slovesu še vedno veljavna.
Vrh o pogajalskih izhodiščih
Kakorkoli že, zgolj največji optimisti (v Veliki Britaniji) pričakujejo, da bi v dveh letih izvedli brexit in tudi uredili celotno vprašanje prihodnjih odnosov med Združenim kraljestvom in EU. Po britanski sprožitvi znamenitega 50. člena lizbonske pogodbe, ki se bo po napovedih iz Londona zgodila do konca marca, bo dve leti časa za pogajanja o sporazumu o podrobnostih izstopa. Po pogodbi mora biti pri njegovi sklenitvi upoštevan okvir njenih prihodnjih odnosov z Unijo. Dveletno obdobje, predvideno za ureditev izstopa, se s soglasjem sicer lahko podaljša.
Nekaj tednov po začetem postopku brexita se bo preostalih 27 članic zbralo na posebnem vrhu, na katerem bodo pripravili pogajalska izhodišča. Glavni pogajalec na strani EU, nekdanji evropski komisar Michel Barnier, je že napovedal, da bodo prava pogajanja trajala kvečjemu poldrugo leto. Ko bodo končana, morajo biti rešitve namreč potrjene še v postopkih v članicah in evropskem parlamentu. Njegovi predstavniki želijo imeti večjo vlogo že v pogajalskem procesu. Če bo šlo po načrtih, bi brexit potrjevali tik pred evropskimi volitvami spomladi 2019.
Večje neznanka so prihodnji odnosi med Unijo in Otokom. Najpomembnejši pričakovanji na strani EU sta, da bi bil izstop čim bolj obvladljiv in da bi bilo z njim narejene čim manj škode. Skladno z logiko, da mora izstop pomeniti izstop, naj bi to pomenilo, da bo Velika Britanija v slabšem položaju, kot če bi ostala članica. Po drugi strani je mogoče pričakovati, da bo Velika Britanija poskušala nadaljevati razvpiti »cherry-picking«, ki so ga izvajali že med članstvom: v EU pa so si izbirali predvsem stvari, od katerih imajo koristi. Tej logiki se tudi po izstopu ne nameravajo odpovedati.
Za povečavo klikni na infografiko.
Razširjeni trgovinsko-gospodarski sporazum
Ko je premierka Theresa May januarja že uradno napovedala, da se bodo odpovedali enotnemu trga, je po drugi strani takoj razglasila, da bi vendarle želeli obdržati nekaj delov. Ne glede na različna imena in modele (Švica, Norveška, WTO …) bo cilj nekakšen razširjen trgovinsko-gospodarski sporazum. Mayeva želi, da bi sporazum o partnerstvu dosegli do konca dveletnega procesa rešitve. Temu bi sledil proces postopnega izvajanja, v katerem bi se Velika Britanija, EU in njene članice pripravile na nove medsebojne aranžmaje. Časovni termini njihove uveljavitve bi lahko bili različni.
Strah pred razdorom v Uniji
Tako v številnih članicah kot v evropskem parlamentu takšne predloge razumejo kot vsiljevanje Evrope à la carte v novih razmerah. »To bi pomenilo, da bomo imeli 30 ali 40 sporazumov, kar bi bil klasičen 'cherry-picking'. To bi bil konec Evrope,« nas je prepričeval eden najvplivnejših evropskih parlamentarcev. Po pričakovanjih se bo zapletalo še pri finančnih vprašanjih, saj bodo ob ločitvi (da bo ta uspešna in bosta strani nato lahko sodelovali s čistimi računi) morali rešiti številna.
Tabujev ni. Avstrijski kancler Christian Kern je za Bloomberg že zatrdil, da bo Velika Britanija ob ločitvi dobila račun – skladno z izračuni evropske komisije – to je 60 milijard evrov. Pred začetkom pogajalskega procesa je preostalih 27 članic še enotnih, čeprav že sam Jean-Claude Juncker opozarja, da Velika Britanija utegne z različnimi obljubami vnesti razdor mednje. Vsaj 25. marca v Rimu naj bi se na slovesnostih ob 60. obletnici podpisa rimskih pogodb kot temelja sedanje EU voditelji članic še zaklinjali k enotnosti Unije in njenemu uspešnemu razvoju. Mayeve takrat že ne bo več med njimi.
