Tiskane izdaje
Regija v marsičem predstavlja Evropo v malem, tako po povezanosti in raznolikosti kot izzivih, s katerimi se sooča. »Države, ki so del regije, so zelo povezane v gospodarskem in zgodovinskem smislu. Mislim, da je zato lahko dober model tesnega gospodarskega sodelovanja tudi za druge regije znotraj EU. Enako velja za področje izobraževanja in študentske mobilnosti,« je položaj ob robu petega letnega foruma strategije EU za Podonavsko regijo opisal evropski komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in državljanstvo Tibor Navracsics.
Podonavje, kjer živi 110 milijonov ljudi, petina celotne Evrope, je po njegovih besedah zelo zanimivo za tuje investitorje, tudi zato ker ima primerljivo višjo raven gospodarske rasti kot drugi deli EU. »V gospodarskem smislu je v dokaj dobrem stanju, ima tudi nižjo brezposelnost. Če uspemo vzpostaviti bolj koordinirano strategijo, bo to lahko privlačilo investicije,« je v pogovoru za Delo povedal madžarski komisar, eden od glavnih udeležencev foruma v Bratislavi, na katerem je bilo spodbujanje znanja in inovacij osrednja tema. Predstavniki sodelujočih držav so izrazili potrebo po bolj uspešnem financiranju raziskovalnih dejavnosti, prenosa tehnologij in grajenju kapacitet. V regiji je 300 univerz s tremi milijoni študentov in ti predstavljajo velik potencial. Toda za mnoge države je ključno vprašanje še vedno, kako zadržati najsposobnejše, najbolj izobražene prebivalce in preprečiti nadaljnji beg možganov, ki regijo pesti že desetletja.Predpogoj za trajnostjo rast
Večina držav se sooča s težavami pri zadrževanju mladih ljudi, ki v želji po boljšem življenjskem standardu in boljših možnosti za razvoj svojih potencialov odhajajo v razvitejše dele EU in tam tudi ostanejo. Edini del Podonavja, ki nima teh težav, sta južna Nemčija in Avstrija, ki sta med najbolj privlačnimi destinacijami za mlade iz Slovaške, Češke, Bolgarije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in navsezadnje tudi Slovenije. »Beg možganov, zlasti mladih raziskovalcev, je problem, prisoten v večini držav v regiji. Če želimo obrniti ta trend, moramo spodbujati investicije v človeški potencial in vzpostaviti primerne pogoje, ki bodo omogočili tem ljudem, da si zgradijo kariero doma,« je po srečanju z ministrskimi kolegi in predstavniki evropske komisije povedal slovaški minister za izobraževanje, znanost, raziskave in šport Peter Plavčan.
Za evropsko komisijo sta izobraževanje in znanost ključna faktorja, brez katerih države ne bodo uspele privabiti oziroma ohraniti najbolj izobraženih posameznikov. Navracsics meni, da je investiranje v boljše šolstvo in raziskave predpogoj za trajnostno gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in družbeni razvoj. Mlade se lahko zadrži tudi s spodbudami gospodarstvu. »Deloma gre za vprašanje lokalnih strategij, ki res lahko pomagajo manjšim in srednje velikim podjetjem pri ustvarjanju delovnih mest. Enako velja za univerze, v vašem primeru v Ljubljani, Mariboru ali Kopru, ki lahko v sodelovanju z lokalnimi oblastmi ustvarijo okolje, primerno za naložbe,« je pojasnil komisar. »Svoje lahko opravi tudi EU, z regionalnimi spodbudami, ki pomagajo lokalnim skupnostim pri ustvarjanju delovnih mest ali poviševanju plač. Včasih so ravno razlike v plačah tisti največji motiv za selitev mladih drugam.«
Toda kot je priznal, je beg možganov kompleksen problem, s katerim se soočajo tudi nekateri drugi deli EU in ki ga je potrebno reševati dolgoročno. »Zanj resnično ni učinkovitih kratkoročnih rešitev. Podobno je na ruralnih območjih, kjer lahko država spodbuja neke lokalne ali regionalne projekte in poskusi prepričati ljudi, da ostanejo tam, vendar je vseeno težko.« Podonavje ni edino, ki se je moralo soočiti z begom možganov, še huje je bilo, kot je dejal, v nekaterih baltskih državah, ki so izgubile praktično tretjino svoje populacije. Naloga evropske regionalne politike je, da prizadetim državam pomaga pri soočanju s posledicami izgube. »Problema se vlade čedalje bolj zavedajo. Kamor koli grem v EU, zlasti pa v vzhodnih članicah, je to ena od najpomembnejših prioritet.«
Človeški kapital v Podonavju
Eno od enajstih tako imenovanih prioritetnih območij v strategiji EU za Podanavsko regijo se nanaša na vlaganje v ljudi in njihove sposobnosti. V uvodnem govoru udeležencem foruma je Navracsics citiral nedavno ugotovitev Mednarodnega denarnega sklada, da je izselitev skoraj 20 milijonov ljudi iz Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope v zadnjih 25 letih imela resne socioekonomske posledice za mnogo podonavskih držav, njihovi učinki se čutijo še danes in so vidni zlasti v pomanjkanju ustreznih znanj in skrb vzbujajoči demografski sliki. »Človeški kapital je ključna prednost,« je prepričan komisar, spodbujanje znanosti in inovacij pa ključen način, kako ga izkoristiti. Brez njega regija ne bo mogla prosperirati, sploh ob čedalje bolj zaostreni globalni tekmi za talent.
Hkrati ne bo mogla ustvariti resnično povezanih družb. Kot je povedal eden od udeležencev foruma, ljudje ne potrebujejo kvalitetne izobrazbe in znanj zgolj za nastopanje na trgu dela. Ključna naloga izobraževanja je spodbujati družbeno vključenost in kohezivnost. Cilj mora biti vzgajanje kritičnih državljanov, ki so sposobni razumeti kompleksnosti modernih družb.
