Tiskane izdaje
Skupina lokalnih novinarjev se je vozila proti porušenemu letališču Doneck, ko so na njihovo vozilo začeli streljati, po prvih domnevah z območij pod nadzorom ukrajinske vojske. Proruski uporniki poročajo tudi o streljanju na rusko ortodoksno cerkev med velikonočnimi proslavami, predstavniki Srbije, ki zdaj predseduje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), pa kljub temu govorijo o pozitivnem razvoju položaja. V prihodnjih dneh naj bi se sestale delovne skupine za varnost, politiko, gospodarstvo in humanitarno pomoč, je nemški tiskovni agenciji dpa povedal srbski zunanji minister Ivica Dačić, v njih pa bodo poleg ukrajinskih in ruskih predstavnikov sodelovali tudi uporniki. O podaljšanju mandata OVSE za leto dni in povečanju inšpektorjev te organizacije so se sprte strani že dogovorile.
Z vzhoda Ukrajine, ki je nestabilen že vse od ruske priključitve Krima pred več kot letom dni, poročajo tudi o nasprotnih dogajanjih. Organizacija Amnesty International lokalnim oblastem očita usmrtitve ukrajinskih vojakov in zahteva takojšnje neodvisne preiskave. Navajajo primer vojaka, ki so ga ujeli med spopadi za letališče Doneck, v ujetništvu pa naj bi ga mučili in ga na koncu ustrelili. Del teh obtožb po njihovih trditvah dokazujejo video posnetki, s streli v glavo pa naj bi v minulih tednih usmrtili še najmanj tri ukrajinske vojake, morda veliko več. Predstavniki samoimenovane ljudske republike Doneck obtožbe zavračajo, ukrajinske oblasti pa poročajo tudi o enem mrtvem in šestih ranjenih vojakih v spopadih z minulega konca tedna. Na dnevnem redu tokratnih berlinskih pogovorov so tudi ustavne spremembe za decentralizacijo oblasti v Ukrajini, agencija Bloomberg navaja neimenovane diplomate, in tudi o tem so v dneh pred srečanjem ostro prepirali. Doslej še niso uresničili niti nekaterih drugih določil iz februarskega sporazuma, sklenjenega v beloruski prestolnici, med njimi izpusta vojnih ujetnikov. Predstavniki severnoatlantske vojaške zveze Rusijo tudi obtožujejo, da še naprej oborožuje upornike. »Rusija še naprej podpira separatiste z oboroževanjem, vojsko in urjenjem,« nemški časopis
Frankfurter Allgemeine Zeitung navaja predstavnike Nata. Omenjajo tanke, oklepna vozila, topništvo in sisteme za zračno obrambo, nekateri napovedujejo celo skorajšnjo novo rusko ofenzivo na vzhodu države. V jugozahodnem obmorskem mestu Odesa, ki ga že več mesecev pretresajo skrivnostne eksplozije, so nedavno aretirali 39 ljudi, obtoženih načrtovanja proruskih uporov. Nekateri drugi zahodni varnostni strokovnjaki pa verjamejo, da bo ruska vojska najprej udarila v Moldaviji, kjer se območje z večinsko ruskimi prebivalci že dlje časa zavzema za odcepitev.
Zaradi vsega tega so se nekatere ruske sosede že odločile za pomembno povečanje stroškov za svoje vojske. Pri stockholmskem inštitutu SIPRI poročajo, da je Poljska svoj obrambni proračun povečala za petino ter velikopotezno nakupuje helikopterje, trote, sisteme za zračno obrambo, tanke in oklepna vozila, Litva je svojega povečala celo za petdeset odstotkov. Nekatere države so večja sredstva za obrambo načrtovale že pred ukrajinsko krizo, a brez ruske aneksije Krima morda ne bi tako hitele, pa čeprav je Rusija po teh virih po letu 2005 skoraj podvojila svoje stroške za oboroževanje in zdaj zanje namenja 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Več denarja za vojsko namenjata samo še ZDA in Kitajska, ocenjujejo pri stockholmskemu inštitutu. »Ukrajinska kriza je varnostni položaj v Evropi spremenila v temeljih, a zdaj na to reagirajo predvsem ruske sosede,« analizira raziskovalec Sam Perlo-Freeman. Tudi Nemčija še ne dosega dvoodstotne meje, ki jo priporočajo članicam vojaške zveze Nato.
V Nemčiji pa so glasni tudi tisti, ki bi kljub aneksiji Krima in posredovanju v vzhodni Ukrajini radi dosegli obnovitev gospodarskih in drugih odnosov z Rusijo. Voditelj skrajno leve stranke Levica Gregor Gysi zahteva vrnitev Rusije v skupino industrijskih velesil G-7, katere vrh bo junija gostila Nemčija. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier za zdaj zavrača argument, da Nemčija, Francija, Italija, Velika Britanija, Japonska, Kanada in ZDA potrebujejo rusko sodelovanje pri reševanju številnih mednarodnih kriz. »Naš interes ni osamitev Rusije na dolgi rok, po nezakoniti aneksiji Krima pa se ne moremo pretvarjati, da se ni nič zgodilo in nadaljevati z običajnimi posli,« pravi šef nemške diplomacije. »Vrnitev k G-8 vodi skozi spoštovanje ukrajinske celovitosti in uresničevanje ruskih obvez iz sporazuma iz Minska.«
