Podpora Evropski uniji se povečuje

Po brexitu je vse več Evropejcev naklonjenih integraciji, frustracije pa še vedno kaže želja po referendumu.

Z. R.
pon, 19.06.2017, 07:00

V Nemčiji, Franciji in celo na Otoku se je opazno povečala podpora EU. Čeprav Evropejce še vedno močno frustrira politika Unije, zlasti upravljanje migracij in gospodarstva, zdaj izraziteje podpirajo integracijo, kažejo zadnji izsledki raziskovalne ustanove Pew.

V preteklih letih se je javno mnenje o Evropski uniji zelo spreminjalo, toda pred kakšnim letom, to je v času britanskega referenduma o članstvu v EU, se je naklonjenost evropskemu povezovanju ponovno povečala. Paradoksno, celo volivci v Veliki Britanji, ki so lani večinsko podprli odhod iz osemindvajseterice, imajo zdaj več zaupanja v bruseljske institucije. Posledica brexita je torej strnjenje evropskih vrst, po sosledju kriz je sloves Evropske unije spet nekoliko boljši.

Opazno povečanje naklonjenosti je razvidno zlasti v Nemčiji – o EU ima pozitivno mnenje 68 odstotkov, v primerjavo s 50 odstotki pred enim letom –, podobno tudi v Španiji, Franciji, na Otoku, je pokazala omenjena javnomnenjska raziskava. Prebivalci celine so še vedno razmeroma skeptični do tega, kako Bruselj upravlja ekonomijo in begunsko problematiko. V zvezi s tem jih večina podpira večjo vlogo nacionalnih vlad, približno polovica je odgovorila, da bi si želela več zavzetosti svojih vladnih garnitur, kažejo izsledki centra Pew, ki je v raziskavo vključil kakšnih deset tisoč prebivalcev v deseterici evropskih držav. Te predstavljajo skupaj 80 odstotkov evropske populacije in 84 odstotkov evropskega gospodarstva.

Želja po referendumu

Zelo redki državljani celine so naklonjeni izstopu iz EU – povprečna srednja vrednost za države celinske EU je 18-odstotna podpora izstopu –, vendar bi si številni želeli možnosti referenduma o članstvu. Dvomov o smiselnosti članstva je največ v Grčiji in Italiji, vendar tudi v teh dveh več kot polovica vprašanih podpira članstvo, medtem ko je podpora najtrdnejša na Poljskem in v Nemčiji, kjer je izstopu naklonjen samo vsak deseti.

To pa ne pomeni, da so prebivalci zadovoljni z razmerami v Uniji, to opozorilo so avtorji študije izrecno zapisali. Njihovo nezadovoljstvo zgovorno kaže željo po referendumu. V evropskem povprečju bi se 53 odstotkov v devetih državah članicah hotelo o članstvu izreči na nacionalnem referendumu. Največ podpore ima referendum v Španiji (65 odstotkov), Franciji (61 odstotkov) pa tudi v Italiji in Grčiji, kjer ga podpira večina vprašanih. Najredkejši zagovorniki referenduma so na Nizozemskem, želi si ga vsak četrti vprašani.

Prevplivna Nemčija

Javnost so spraševali tudi o vlogi in vplivu Nemčije, ki bo v sedemindvajseterici zagotovo vse večja. Medtem ko Evropejci pretežno pozitivno gledajo na Nemčijo, večina – srednja vrednost za EU je 49 odstotkov – misli, da ima Berlin preveč vpliva na odločanje v povezavi.

Približno toliko Evropejcev bi si tudi želelo prenosa poglavitnih odločitev z Bruslja na nacionalne vlade, menijo, da je lokalna politika stabilnejša. V preteklih letih so se v državah članicah zvrstile številne volitve, okrepila so se nova politična gibanja in stranke, nekaterim gre precej bolje kot etabliranim strankarskim strukturam.

Nepriljubljene stranke

Na splošno gledano je priljubljenih le malo političnih strank. Raziskava je povpraševala po mnenju o 42 strankah na evropski celini in samo pet se jih je dobro izkazalo: dve v Nemčiji, socialdemokrati in krščanski demokrati, dve na Nizozemskem, to je ljudska stranka in socialisti, ter socialdemokratska stranka na Švedskem.

Najmanj priljubljene so politične stranke v Grčiji, kjer prav nobene pozitivno ne ocenjuje niti četrtina vprašanih. Tudi stranke skrajne desnice, na primer Nacionalna fronta v Franciji in Ukip v Veliki Britaniji, so dosegle relativno nizke ratinge.

Prijavi sovražni govor